Kultura / Študentu za jubilej
Null&Gore
Jaša Kramaršič Kacin
MLADINA, št. 19, 13. 5. 2002
Null vijači
© Miha Fras
Eden krivcev za malce živahnejši teden je bil, poleg že tradicionalne majske preobloženosti s kulturnimi dogodki, tudi Radio Študent. Radio, ki je v vseh teh letih prešel vse faze od prve reference in edinega stebra odpora do popolne marginale in nazaj, si je za triintrideseto obletnico omislil celo svoj protokolarni sprevod po prestolnici in čez teden ozvočeval prostore Gromke na Metelkovi. Voščili pa so mu tudi simpatizerji, tako K4, kjer so mu posvetili nastop Fun-Da-Mental, kot muzikotvorni podjetji Defonija in Elza, ki sta mu, medtem ko je sam v četrtek rajal na "Kusturičinem" duvaču Bobanu Markoviću v Kudu, namenili japonskega posebneža K.K. Nulla in mednarodno atrakcijo Tipper Gore v Menzi pri koritu.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Jaša Kramaršič Kacin
MLADINA, št. 19, 13. 5. 2002
Null vijači
© Miha Fras
Eden krivcev za malce živahnejši teden je bil, poleg že tradicionalne majske preobloženosti s kulturnimi dogodki, tudi Radio Študent. Radio, ki je v vseh teh letih prešel vse faze od prve reference in edinega stebra odpora do popolne marginale in nazaj, si je za triintrideseto obletnico omislil celo svoj protokolarni sprevod po prestolnici in čez teden ozvočeval prostore Gromke na Metelkovi. Voščili pa so mu tudi simpatizerji, tako K4, kjer so mu posvetili nastop Fun-Da-Mental, kot muzikotvorni podjetji Defonija in Elza, ki sta mu, medtem ko je sam v četrtek rajal na "Kusturičinem" duvaču Bobanu Markoviću v Kudu, namenili japonskega posebneža K.K. Nulla in mednarodno atrakcijo Tipper Gore v Menzi pri koritu.
Null, katerega pomnimo po uničujoči kitarski posvedravi z ansamblom Zeni Geva, se sedaj zelo suvereno ukvarja z upredmetenjem svojih temačnih obsesij v novih medijih, točneje, semplerskem paru, ki dopušča improvizacije čez programirani scenosled in je zaradi načina rokovanja - s prsti po na pritisk občutljivem ekranu, po učinku med klaviaturo, potenciometrom in gramofonsko ploščo - blizu vtisu tradicionalistično pojmovanega glasbila. Null iz sintetike seveda ne molze milozvočnih napevov, temveč z elektriko nazobčano, industrijsko, s karikiranimi odmevi s plesišč prestreljeno, a domišljeno strukturirano zagato in jo je upravičeno odnesel z ovacijami spodobno zasedenega metelkovskega hrama kulture.
Komprimirano Nullovo otujenost pa je v nadaljevanju doletelo redčenje v liku presenetljivo discipliniranega in utečenega tria Tipper Gore, ki bi ga zaradi repetitivnega funka in značilne igre basa in bobnov še najraje nalepili v album zraven sličic elektronskoakustičnih fenomenov, kot je Fila Brazilia. Ansambel za na teraso, kakor je menil tov. Zakladnikar? Menda res, vsaj v polovici, kjer se znajdejo tudi čudaški coverji reggae, funk in darkerskih avtoritet in kontrolirani kitarski izpadi, celo duhovit ansambel za na teraso. Drugje pa se Tipper Gore znajdejo tam, kjer se je vse skupaj začelo, pri šprudlanju v placu. Ne vselej za izven.
povezava