Kultura / Težave z vsebino

Če si na Exodosu, "festivalu sodobnih odrskih umetnosti" prejšnji teden preskočil, kakšno plodovito protislovje, "vselej jasno artikulirane raziskave v polju klasičnega gledališča", le ovohal borno cestno parado didžejevske zadruge CodEEp in prevrtal Ixilum na sosednji strani, je na cedilu vendarle ostal performativno netartistični projekt Shadow Casters, ki naj bi skozi oči tujcev predstavil Ljubljano, in trojica plesnih predstav. Se je ob pričetku že osme epizode festivala, ki si prisoja reprezentativnost in je v preteklosti skrbel za tvoren uvoz in primerjavo z domačimi dosežki, dvignila kaka dlaka ali orosilo oko?

Težko rečemo. Držalo pa bo, da je vsaj predstava belgijske skupine Les Ballets C. de la B.&Koen Augustinien prejela strašanske ovacije v PTL-ju in po drugi strani povzročila indignacijo višjih sodobnoplesnih krogov. Ovacije - verjetno zaradi neobremenjenosti, užitka, humorja Just Another Landscape for Juke-Box Money. in dovolj distanciranega prisvajanja posvetnega giba s ceste ali diska ter limonadastih melodij iz džuboksa. Indignacijo - zaradi povsem očitnega pišmevuštva glede okvirja, koncepta in dramaturgije predstave, ki je bolj kot karkoli drugega sosledje plesno glasbenih eksplozij in gagov, le ob robu skupinska in medspolna dinamika, zaradi plehkosti in pomanjkanja vsebine.

Kva pa vem. Menda je v deželi neredko pretegnjenih, tudi izvajalcem nejasnih plesnih konceptov osvežitev že en resda pretegnjen špas in travestija. Kakor je, posebej v luči tule hvaljenega in tudi na Exodosu predstavljenega 6agona nadebudnih plesalk Maje Delak, dobrodošla tudi vzporednica v liku sporeda diplomskih del belgijske šole P.A.R.T.S., predvsem tam, kjer - zopet ob spremljavi zimzelenih melodij - nabriti diplomanti uprizorijo skupinsko, dovolj nepretenciozno in duhovito akcijo. Pa jih ja v šoli ne učijo le fizikalij in pravil foha, temveč tudi samostojnosti, izkoriščanja lastnih posebnosti in črpanja iz vsakdanjih domislic?

Dobro za Belgijce. In ko smo že pri vsebini - le kaj sta imela Matej Kejžar in Gregor Luštek v mislih, če ne interno plesno razkazovanje na terenu tehnike in estetike, kjer ju, mlada leva, še najbolj skrbi neodločen rezultat in medsebojna simetrija, manj, da je Občutno Občasno po vsem sodeč v službi slike - na moment kar povsem praznega odra! - za muziko, triphop Alda Ivančiča in v živo odbobnanega seta živahnega Marjana Staniča. Šele potem, po pregledu programskega lista se ti razodene vsa pregnantna improvizacijsko sempleristična zasnova. Dekorativno.

povezava