Tršarjev paviljon
© Miha Fras
Tečajniki letošnjega Sveta umetnosti zavoda SCCA se pač, pametno, niso pretegnili pri izbiri teme svoje razstave v Škucu. In so s svojim izborom umetnikov, ki se ukvarjajo s svetlobo, skušali le uravnovesiti od "vsakdanjega urbanega življenja" razdražene čute v posebej oblikovanih, alternativnih prostorih za zapik. Terapija?
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Tršarjev paviljon
© Miha Fras
Tečajniki letošnjega Sveta umetnosti zavoda SCCA se pač, pametno, niso pretegnili pri izbiri teme svoje razstave v Škucu. In so s svojim izborom umetnikov, ki se ukvarjajo s svetlobo, skušali le uravnovesiti od "vsakdanjega urbanega življenja" razdražene čute v posebej oblikovanih, alternativnih prostorih za zapik. Terapija?
Če se sprehodimo skozi Tršarjev pleksi seventies gozdiček, ki je tu za primerjavo sodobnikom, in zakoračimo mimo svečave Mirjane Vodopije v hladno sobano Ivana Marušića Klifa, je vidno, da je terapija več kot uspela.
Klifov značilni lo-tech, kot iz dveh ribežnov izdelani projektor namreč zmede, kaj zmede, presune čute do te mere, da te popade vrtoglavica in se je treba nasloniti na steno ali sesti, takrat pa se Škuc, v katerega sosedni sobi histerično in navidez nevarno bingljajo ventilatorji, bliskajo reflektorji in nenadejano rukajo basi Inkubatorja Taa Sambolca Vrhovca in Urše Berlot, izkaže za klimatično in hipnotično ta čas najsmotrneje urejeno ljubljansko galerijo. Če pomislimo, da je Klif nekdaj svetil na tehno veselicah. Zadetkom odsvetovano.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.