Kultura / Kri na brejku
Break 21
Jaša Kramaršič Kacin
MLADINA, št. 28, 15. 7. 2002

Na koncu piste
© Igor Škafar
Dobre tri tedne festivala Break 21, ki si je, vsaj kar se tiče performansov in otvoritev razstav, nabral čez pet ur zamude, je prejšnjo nedeljo zaključil Franko B. S precizno, po kapljah odmerjenim krvotokom, kakimi sedmimi izhodi oziroma sprehodi gor in dol po modni pisti na dvorišču Ateljeja 2050, vse do opijanjenja okoli lužic na obratu poplesujočih mušic, vse dokler se ni iz ven počasi odtekajoča kri na prstih sprijela v židko sluz in so se začela šibiti kolena. Franko B., ki, takole mimogrede, črpa iz simbolike zanj usodnega Rdečega križa, kljub nespremenjenemu izrazu in prej pikničnemu kot asteničnemu, belo prebarvanemu telesu, z bližino bolesti in smislom za barvne kontraste poseka marsikaterega Jezusa iz vaške cerkve ali s križa.
Jaša Kramaršič Kacin
MLADINA, št. 28, 15. 7. 2002

Na koncu piste
© Igor Škafar
Dobre tri tedne festivala Break 21, ki si je, vsaj kar se tiče performansov in otvoritev razstav, nabral čez pet ur zamude, je prejšnjo nedeljo zaključil Franko B. S precizno, po kapljah odmerjenim krvotokom, kakimi sedmimi izhodi oziroma sprehodi gor in dol po modni pisti na dvorišču Ateljeja 2050, vse do opijanjenja okoli lužic na obratu poplesujočih mušic, vse dokler se ni iz ven počasi odtekajoča kri na prstih sprijela v židko sluz in so se začela šibiti kolena. Franko B., ki, takole mimogrede, črpa iz simbolike zanj usodnega Rdečega križa, kljub nespremenjenemu izrazu in prej pikničnemu kot asteničnemu, belo prebarvanemu telesu, z bližino bolesti in smislom za barvne kontraste poseka marsikaterega Jezusa iz vaške cerkve ali s križa.
Kar pravšen zaključek za lepo obljudeni festival, ki je razburkal duhove, morda le za silo, tako kot mnogo podobnikov, krmaril čez zastavljeni "koncept" Dead Or Alive ter postregel tudi s prepričljivimi argumenti za tipologijo sodobnega - belega, najraje moškega, na balin obritega, tetoviranega - bodyartista. Vedno na robu očitkov, da znotraj panoge, ki se je namenila ustvarjati z najbližjim, a hudo problematičnim materialom, zadnjim teritorijem svobode, v boju za šokantni učinek enostavno prestavlja pod žaromet redkokdaj reflektirano, mistično subkulturo "sodobnih divjakov", zahodnjaških fakirjev in popoli jogijev.
Break 21 lahko zanika insinuacije s plodnostjo ne samo "estetskih", temveč tudi etičnih in legalnih vprašanj, ki jih proži tudi v najvišjih, umetnostno podkovanih državnih krogih in se ima lahko za enega vrhuncev poti, po kateri hodi Kapelica.
Vendar pa - bi od čelništva Kapelice, ki je tako po ovinku uresničilo svoje želje, vseeno pričakovali, da se ne obnaša kot drugi art hegemoni in da h koritu pripusti tudi od zagrebškega para Ostojić-Majcen manj sorodne kapacitete. In ne nazadnje: mar si nismo nekaterih brejkov zapomnili tudi, če ne po sodobnem plesu in teatru, pa po muziki, mar k zavodu K6/4 ne sodijo tudi nadebudneži, ki vijačijo v Kiberpipi in klub K4, v katerem bi moralo dogajati kaj pretresljivejšega od neobveznih čag ob tedenskih otvoritvah razstav?
povezava
povezava

Odtok
© Igor Škafar