Kultura / Antiglobalistični živžav

Saj lahko greš in si jih pogledaš - se spotakneš ob špasno sadomazohistično Wagenburg Love Parade Ines Doujak v preddverju, razvozlavaš perspektivo in duhovite povezave rodbinskega drevesa vzhodnoevropske umetnosti izpod čopičev kolektiva I.R.W.I.N. in beograjskega časopisa New Moment, se muzaš Berlinčanom, ki so priredili kar natečaj za podobnika Bakunina, rezultate ter lokalne anarho modele fotografsko dokumentirali in si celo prislužili prepoved razstavljati na faksu, za novim predlogom kurdske zastave (roza, z luknjo na sredini) pa oprezaš, kaj pred fotografskim objektivom dokaj neženirano počnejo gole stare mame v nekem betonskem kontejnerju. In si srečen, da ti v galeriji Škuc ni treba spet črpati užitka iz "konceptualnih" tiskovin, status umetnine privzemajočih načrtov in dokumentacij akcij, buljiti v tv ekrane, na katerih se likovniki gredo videaste in gledališčnike in socialne dokumentariste...