Kultura / Nojz uvertura
Prekmurje Noise Conspiracy
Jaša Kramaršič Kacin
MLADINA, št. 15, 15. 4. 2003

Manul
© Igor Škafar
Uverturo v nojzerski konec tedna na Metelkovi so imeli na skrbi gostje Sredinih gala koncertov, s katerimi vedno bolj delavno društvo Kapa redno bogati tedensko ponudbo, tudi na račun predstavitev v prestolnici neznanih ansamblov iz rodovitnega podeželja. Čeprav so konjenico obhajali dvomi glede obiskanosti, so se le-ti, verjetno zahvaljujoč pokrajinski solidarnosti, izkazali za neumestne, saj se je na ceno poldrugega piva ovrednoten koncert odločilo ogledati dovolj ljudstva, da parter ni zeval od žalosti, temveč nudil oporo domačim dečkom. Dobesedno - dečkom Sphericube, ki ga, gola brada gor ali dol, zelo umestno citrajo in tamburajo čez slojevito psihedelijo, ki izvira iz soničnega (ali pač, glede na regionalne vplive: psycho-pathovskega) kitarjevanja in utruja le, kolikor jo mestoma gabi svetobolni grandž vokal in kolikor jo vodeni minutaža nastopa.
Jaša Kramaršič Kacin
MLADINA, št. 15, 15. 4. 2003

Manul
© Igor Škafar
Uverturo v nojzerski konec tedna na Metelkovi so imeli na skrbi gostje Sredinih gala koncertov, s katerimi vedno bolj delavno društvo Kapa redno bogati tedensko ponudbo, tudi na račun predstavitev v prestolnici neznanih ansamblov iz rodovitnega podeželja. Čeprav so konjenico obhajali dvomi glede obiskanosti, so se le-ti, verjetno zahvaljujoč pokrajinski solidarnosti, izkazali za neumestne, saj se je na ceno poldrugega piva ovrednoten koncert odločilo ogledati dovolj ljudstva, da parter ni zeval od žalosti, temveč nudil oporo domačim dečkom. Dobesedno - dečkom Sphericube, ki ga, gola brada gor ali dol, zelo umestno citrajo in tamburajo čez slojevito psihedelijo, ki izvira iz soničnega (ali pač, glede na regionalne vplive: psycho-pathovskega) kitarjevanja in utruja le, kolikor jo mestoma gabi svetobolni grandž vokal in kolikor jo vodeni minutaža nastopa.
Če so Sphericube mladi upi, približno Buldogi združbe Prekmurje Noise Conspiracy, ki zajema sedmerico ansamblov in posameznikov ter računa zaradi složnega nastopanja na večjo prodornost širom domovine, so drugonastopajoči Manul, kljub le polletnemu stažu, njen zreli kader in se lahko pohvalijo s čvrsto igro ter razdelanim sistemom podaj. Trio, ki le proti koncu ubere panonsko melanholične strune, sicer glasno suvlje iz tihotnih predelov, kjer ga imajo na skrbi kitaristovi efekti, in lahko zadovolji s klenim vokalom ter preprostimi, a učinkovitimi prijemi, vendar pa je navsezadnje le prispeval k zaokroženju zoprnega podvprašanja večera, ki se glasi: kje je ta nojz iz naslova?
Če se pri obeh ansamblih ni skril v mikseti, iz katere so prihajale vse preveč stisnjene in plehke reči, se je pač izgubil v tolmačenju nojza, ki je v Prekmurju zadobil glede na reference pričakovan, zelo kontroliran prizvok in bi ga mnogo laže stlačili v ohlapno postrockovsko kuverto. Kar pa, posebej glede Manul, ni nepremagljiva ovira, ki se je ne bi dalo premagati z malce avanturizma, že s težjo roko na nedvomno usodnejših distorzij sposobnem rickenbackerju, katerega šaman, ki je prišel iz Nemčije in zaenkrat le guči brez znanja uradne šprehe, se po vsem sodeč še ni posvetil izdatni prekmurski košti. Krvavica ali kašnica, to je sedaj vprašanje.