Kultura / Reinkarnirani kanibali

Glede na doslej prečakane ure neverjetni razvoj dogodkov - koncert se je začel točno ob devetih - nam je omajal že tako trhle temelje ugibanj, kdaj se v resnici začnejo procedure v klubu Channel Zero in nas prikrajšal za nastop domačih Dickless Tracy, ki so ogrevali teren na kanibalski večer. A številčni šibkosti črede ljubiteljev pod odrom verjetno ni bila kriva le zgodnja ura ali neatraktivni četrtek, temveč tudi pomladna ofenziva kovinarske konkurence, saj je Master of Metal dva vikenda zaporedoma nažigal v bližnji Gala Hali in so glave bolele od čupanja.

Ne toliko, da ne bi vsaj častno zaplapolale na poskočnice danskih Exmortem, ki so eden tistih ansamblov, ki jim je uspelo na škodo dinamike prehiteti same sebe, najočitneje pri bobnarju, ki nima časa za pošten zamah, in basistu, ki drgne kot obseden, a izzveni kot pomečkanina. Še več čup je ventiliralo in pripevalo ob najbolj motenih refrenih legend gore ali, po nekaterih, celo death metala Necrophagia, ki se sicer niso polivali s krvjo, a so zato poskrbeli za obvezno mero teatra z nakopičenimi rekviziti, kot iz kakih gnusnih grozljivk, najmočnejše inspiracije vodje in prvega grla Killjoya. Killjoy, katerega konkretna, vokalna inspiracija je oglašanje demona iz Exorcista, verjetno satansko hrope tudi, kadar se pogovarja z mamo po telefonu, poleg vokalnih bravur, kot da bi renčal v pasti prikleščeni svizec ali dihur, pa tudi liže na svojem žezlu obešene kosti in na kolih nataknjeno gumo (glej foto).

Čeravno bi kljub polpraznemu parterju srčni in zavzeti ansambel, ki na momente presenetljivo tožno zategne na Trouble, drugič spet divja in zlobno krivi akorde, zmogel brez banalnih tonov japonskega ljubitelja na sintetizatorju, je priložil kar nekaj argumentov za svojo reinkarnacijo po petih letih mirovanja, vprašanje, če tudi za podkrepitev samooklicane titule prvakov gora. Ampak v dandanašnji metalu je že posrečen teater več kot uspeh.