S samoorganizacijo nad recesijo

Predprejšnji teden je odločilno zaznamovala zadruga CodeEP, kateri se je zaradi številnega članstva, raznorodnosti interesov, ki zaobjemajo oblikovanje, video in elektroniko, in infiltracije v vse pore nočnega življenja (beri: v klube in diskoteke, od K4 preko znamenite Case Del Papa do Metelkove) v prestolnici vse teže izogniti, posebej konec tedna. Codeepjevci so se sicer že lani, v okviru festivala Exodos, skušali z organizacijo ulične parade, ki bi kronala sezono, a z enim samim avtobusom doubledeckerjem, ki je prevažal didžeje in feršterkarijo od enega prizorišča do drugega, poželi prej dvome kot ovacije.

Drugačno vzdušje pa je v Tivoliju vladalo v petek, ko so organizacijske veščine in lobiranje zadruge kulminirale v sedemurnem dogajanju prav pod Tivolskim gradom, na koncu Plečnikovega drevoreda, ki je tako po dolgih desetletjih spet privzel podobo mestne promenade.

Čeprav je konjenici Rodea, ki se je na lagodnem tivolskem piknikovanju, posedanju in plesu pomudila le debelo uro, iz zvočnikov prišlo na uho tudi nekaj nemarnih klišejev in za zajemalko preveč razžolcanega housa (beri: nu jazza), bi se že zaradi vzdušja in nesporne dobrobiti bivanja mestne mladine na prostem povsem strinjala z mnenjem tam poplesujoče transerske ekipe s tovarišem zVukom na čelu, češ da gre za naravi prijazen miting ob naravi prijazni muziki in da se prestolnici še kako manjka podobnih prireditev.

Sicer pa - kako da je ravno CodeEP, ki je ponudil še spremljevalni program za otroke in ljubitelje pouličnega teatra ter after na Metelkovi in ki za prihodnje leto obljublja širitev v multimedijske sfere, prvi, ki mu je po desetletju elektronske muzike na Slovenskem uspelo vsaj za en dan okupirati mestno jedro? I, kako. Morda pa je vzrok poiskati v, za razliko od glavnih gibalcev tukajšnje zabavne elektronike, prej ljubiteljskih kot v večanje profita usmerjenih apetitih zadruge, ki je, da bi spravila zastonjski festival s številnimi tujimi gosti pod streho, morala seči v lasten žep? No. Glavni gibalci, ki so vsa ta leta investirali le sami v sebe, se izčrpavali v bitkah konkurenčnih sekt in podjetij, raje ožali kot širili obzorja, da bi napeljali vodo na svoj mlin, so doma in po svetu naleteli na recesijo, ki se kaže v počasnem ugašanju velikih tehno veselic in ožanju sporeda elektronski muziki posvečenih klubov.

Recesija, ki jo je v Ljubljani zaznati v hiranju še do nedavnega tedensko oznojenega Subsuba in mlačni zasedenosti ponočevanj v K4 - kot denimo kažejo bizarne foto reportaže na www.minet.si, se obsežnejši rituali celih osnovnošolskih ali srednješolskih razredov lahko primerijo edinole v pirniški diskoteki Lipa - bi morda lahko bila tudi priložnost za proste strelce, ki se jim nasmihajo prej nedostopna prizorišča. Morda. Vprašanje je le, če je za model vzeti ravno desant bovškega didžeja Tommyja Wonderja, ki je v petek zavzel Subsub, a se je moral zaradi pomanjkljivega obveščanja in dvomljivega slovesa kluba med transerji, ki najraje plešejo na Metelkovi, zadovoljiti z bedno peščico občinstva. Pa ravno, ko je v domovino pripeljal polovico italijanskega dua Loopus In Fabula, ene vse preredkih psy zasedb, ki poleg udarnosti poguncajo tudi kake afne in priložijo zalogaj iskrive debilane. Misšus. Ki se, upajmo, na istem mestu ne ponovi še z napovedovanimi prvoligaši Rastaliens.

povezava