Kultura / Revolucija, ki traja

V četrtek se je konjenica hladila na vrtu škofjeloške Rdeče ostrige, kamor jo je zanesla gostota pridevnikov (brutal-noise-core-crust-) pred imenom nastopajočih, njih sorodstvene vezi s švicarskim skvoterskim untergruntom in njih rodbinsko deblo, ki sega do Hellboozers in Bagger, ki so pred leti nažigali v sedaj uspešno zravnani koči Petek trinajsti v Železnikih. Morda pa Rdeča ostriga, ki se je od ustanovitve tvorno posvečala gojenju lepe loške kovinarske tradicije - z vrhom na koncertu deathmetalskih veteranov Dismember v Trzinu - ob robu pa nudila streho okoliškim didžejem in se ukvarjala z družabnostjo v ne najbolj živahnem mestecu, kljub temu, da se je bilo nadejati vsaj okrepitev iz Železnikov, ni bila najboljši teren za preverjanje anarhopankovske kondicije, morda so bili panksi in, mimogrede, tudi skinheadi, še zmačkani od Anti-Fa veselice prejšnji petek na Metelkovi. Tako da se je v Ostrigi zbral le oddelek niti ne najbolj zagretih ljubiteljev, zaradi čigar neaktivnosti so celo pregovorno vročekrvni Švicarji pojamrali o sterilnosti vzdušja.