Kultura / Teorija in praksa

Pravzaprav so bili, sodeč po iz minute v minuto bolj prazni kleti Moderne galerije, razočarani oboji - tisti, ki so prišli na Foo Bar poslušat, kaj bo predaval Aleksej Monroe in drugi, ki so prišli vleč na ušesa, kaj bo na gramofone zložil Codex, kar je njegov artistični psevdonim. Monroe je namreč napovedano "predavanje in didžejanje" zmiksal v eno, namreč v scenosled na diapozitivih predvajanih teoretskih gesel oziroma fragmentov, ob katerih je, bolj enega za drugim kot enega čez drugega, vrtel primere iz elektronske prakse, zanke, na katere se po vsem sodeč osredotoča njegova Loop Aestethics/Lock Theory. Težko je reči, ali sta fragmentarnost, celo kriptičnost "sporočila", po drugi strani pa niti ne miks, temveč kot da začetniški didžejevski poizkusi spoštovanega teoretika, ki bo naslednje leto pri Maski izdal knjigo o Laibachu in NSK, prispevali k širjenju obzorij prisotnih art abonentov.