Kultura / Pogo z Morbiusom
Brain of Morbius
Jaša Kramaršič Kacin
MLADINA, št. 41, 17. 10. 2003

Bones poka frise
© Igor Škafar
Na tem mestu bi prav lahko ugledal luč sveta tudi zapis o Ameliji, predstavi kanadske združbe La La La Human Steps, ki se je prejšnji teden z velikim pompom in obiskom dajala v Cankarjevem domu, a se je konjenica Rodea po uri plesnih vaj v slogu, med še posebej gnusno verzijo Lou Reedove Waiting For My Man, ki jo je hlipala na odru nastavljena pevka in vedoč, da imajo ibunge trajati še eno uro, nožno premislila. Nič bolje ni kazalo niti na začetku sredinega koncerta v Menzi pri koritu, kjer je za uvod poskrbel tudi v pričujoči rubriki mnogokrat hvaljeni Harry den Hartog. Harry, ki je bil z neverjetnim klobčičem mimobežnih ritmov in noro pretegnjenih, falš, odjodlanih in na orglice ter klaviature povprek zaigranih melodij, med načelnim diletantizmom in improvizacijo, vsekakor ena markantnejših pojav nasploh, sedaj poprime za tipke le na koncu sporeda, sicer pa nastopa z nasneto matrico, kot da bi šlo za izprano in neprepričljivo pop podjetje.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Jaša Kramaršič Kacin
MLADINA, št. 41, 17. 10. 2003

Bones poka frise
© Igor Škafar
Na tem mestu bi prav lahko ugledal luč sveta tudi zapis o Ameliji, predstavi kanadske združbe La La La Human Steps, ki se je prejšnji teden z velikim pompom in obiskom dajala v Cankarjevem domu, a se je konjenica Rodea po uri plesnih vaj v slogu, med še posebej gnusno verzijo Lou Reedove Waiting For My Man, ki jo je hlipala na odru nastavljena pevka in vedoč, da imajo ibunge trajati še eno uro, nožno premislila. Nič bolje ni kazalo niti na začetku sredinega koncerta v Menzi pri koritu, kjer je za uvod poskrbel tudi v pričujoči rubriki mnogokrat hvaljeni Harry den Hartog. Harry, ki je bil z neverjetnim klobčičem mimobežnih ritmov in noro pretegnjenih, falš, odjodlanih in na orglice ter klaviature povprek zaigranih melodij, med načelnim diletantizmom in improvizacijo, vsekakor ena markantnejših pojav nasploh, sedaj poprime za tipke le na koncu sporeda, sicer pa nastopa z nasneto matrico, kot da bi šlo za izprano in neprepričljivo pop podjetje.
Kolikor Harryju primanjkuje kondicije, pa jo ima viška ansambel Brain of Morbius, katerega člani dajejo od sebe kilovate, ki jih ne bi prisodil tako zgaranim, podočnjakarskim ali zavaljenim likom z veteranskim stažem v londonski nočni shemi. Brain of Morbius - sicer: ena epizod kultne tv serije Dr.Who - ki se vrti okoli nešteto frisov pokajočega pevca Bonesa, je iz sedemdesetih uplenil pank in iz njega naredil burlesko, ki spominja tako na Public Image Limited kot na The Great Rock'n'roll Swindle epopejo Sex Pistolsov, in čeprav zaradi težkega rottenovskega cockneya, kakršnega pljuva Bones, komaj zaslutiš zajedljiva besedila, se zdi, da je nekaj panka vključno z naredi sam produkcijsko logiko, nekorektnostjo in nesramnim humorjem preživelo, mimo televizijskih bojda hardcore biznismenov in frišnega najstništva, ki hoče pač oponašati tiste zgodovinske tri akorde. Sicer pa: le kje še vidiš tolpo, ki zna manko kitarista nadomestiti s sintetiko, ki zna, kadar ravno ne ruži nojz ali ne reže ušesa z grindom, s silo nastopa razmigati tudi čisto naključno obiskovalstvo in si na koncu privošči "tehno" cover Killing Joke? Najverjetneje res edinole na Metelkovi in drugih osvobojenih ozemljih domovine.

© Igor Škafar

© Igor Škafar

© Igor Škafar