Kultura / Ta šentviški filing

Ker se za galerijo že skoraj spodobi, da obiskovalstvu ob vizualnih streže tudi s slišnimi ojačevalci užitka, se je tudi šentviška galerija P74 pridružila raziskavam terena, ki jih s svojima elektro/video cikloma, Bitshift in Foo Bar, že dlje prirejata Kapelica in Moderna galerija. Prvi del Sound Explicit, kakor se imenuje ravnokar porojena nanizanka, seveda ni prvo, kar si je konjenica Rodea ogledala v žepni galeriji sredi nekdanje vasice, sedaj zaspanem predmestju prestolnice, je pa, za razliko od drugih projektov in razstav, ki so za silo zamazale oko, postregel z neverjetno bizarno sliko.

Predstavljajte si - v belo prepleskani sobi z umivalnikom v kotu sedi za manjši razred ljubiteljev in zre skozi vrata v sosednjo sobo, kjer za mizami s prenosnimi računalniki napeto vijačijo umetniki. Na stenah razstavišča se za povrh bohotijo na referendumske spominjajoči nabiralniki in njihova, na šolsko oblikovane panoje nalepljena vsebina, sad akcije Vesne Bukovec, ki je s projektom Lokalna problematika zbirala kje pa vas čevelj žuli mnenja po šentviški fari in tekom svoje aktivistične akcije, ki naj bi "vzpostavila javno debato in poglobila sodelovanje galerije z lokalnim prebivalstvom", prišla do niti ne tako presenetljivih rezultatov oziroma stereotipov - mlade seveda moti, da v Šentvidu ni nočnega ali kakršnegakoli življenja, starejše pač moti vse po vrsti, od hrupa in prometa do cerkvenih zvonov.

Kakor lahko le slutimo, s čim bo Bukovčeva spodbudila tvorno debato o perečih šentviških vprašanjih, je po drugi strani očitno, da je njeno povzemanje oblikovalskega sloga organov oblasti skupaj z okvirjem vrat posrečeno uokvirilo sredine napore v sosednji sobi in podelilo dogajanju prepoznaven regionalen pečat. Deloma tudi zavoljo samega dogajanja, posebej improvizacije, ki so si jo privoščili prvonastopajoči, po abstraktnih sintetičnih ritmih in šumih brskajoči BeitThron in S.R.P., elektronska frakcija nekdanjega ansambla. Le-ta sedaj iz računalnikov izvablja zmedenemu vrtenju radijskih postaj podobno miškulanco, ki samo zahvaljujoč naključju privede do vrhuncev in kontrastov, za kakršna je ta večer poskrbel nenadkriljivo tempirani izpad elektrike in fafljavi resnoglasbeni komentar, ki je iz spredaj nastavljenega radijskega sprejemnika zahreščal čez posebno tih pasus. Čeprav se ne bi vedno strinjali, da je treba improvizacijo, sproti sestavljano muziko, imeti raje od načtrovanih artefaktov, bo vendar držalo, da se z njo najbolj odmevno ubada, kdor pozna svoja orodja, sicer si lahko naključno muziko in katarzo sestavi uho samo, na ulici ali doma. Kot na lokalnem zboru entuziastov v pokrajinskem klubu. Nanese, teh deset kilometrov.