Kultura / Ni ga čez kratke razstave

Že to, da na sporedu ni nizkoproračunskega videa ali načrtov za razstave, zadnje čase zadostuje za obisk nekdaj pogumne in prodorne galerije Škuc, posebej, če tiskovine vabijo v "fitness center, katerega namen je predstavitev "pravilnega" dojemanja umetnosti" in je iz njih razbrati, da bo v galeriji poskrbljeno za osvežitev, atmosfero in celo hostese. A če Katarina Sević in Zita Majaroš, ki kot PP Group ustvarjata v Budimpešti, ne bi izrecno vabili v fitness center, bi ga bilo silno težko prepoznati, saj mu manjka predvsem tiste znojne, steroidne, zdravo samoljubne atmosfere. Namesto nje Novosadčanki nudita celice prosvetnega zavoda - sobo z videom, ki predstavlja priporočene jogijske poze za uživanje v umetnosti, sobo z na tla narisanimi pozicijami, kamor se moraš postaviti, da zavzameš pravo gledišče na "nevtralne umetniške eksponate" oziroma bela platna, projekcijsko sobo z enako označenimi sedišči in enako povedno projekcijo, hodnik z ogledali "za preverjanje naučenih pozicij" ter štant z le osnovne komunikacije sposobno hosteso, ki nudi bele čigumije, robčke in paličke za ušesa. Fitness&Welness center resda skuša s šalo in ironijo na račun aparatov tržišča, ki skrbijo za dojemanje umetnin, a šali bliskovito zrase dolga brada in je nazadnje, ko z borno minutažo ogledov izgubi boj za obiskovalstvo, le v komentar na pamfletu omenjene marginalne vloge umetnosti v družbi. Nemara pa je za tvorni prispevek Fitness&Wellness centra jemati v kot iz Mile povzetem vprašalniku priobčeno klasifikacijo, ki deli vizualno umetnost na abstrakcijo, akcionizem, konceptualizem, land art, nove medije, video in angažma. Sodobno!