Kultura / Blitz-Tanz
Plesna avtocesta

Album Olega Sulimenka
© Borut Krajnc
Mreža Dance Roads/Bancs d'essai internationaux, ki svojo slo po predstavljanju dosežkov mladih koreografov izživi vsaki dve leti s turnejo izbrane ekipe po državah in inšitucijah članicah, se je letos obogatila za nov prevod. Plesna avtocesta, kakor se je imenovala manifestacija v Cankarjevem domu, je tako v dveh dnevih ponudila kar sedem predstav, vtis o natrpanosti sporeda pa ublažila z jedrnatostjo ne več kot trideset minut dolgih in brez daljših premorov zaradi tehnične priprave Kosovelove dvorane nanizanih plesnih miniatur. Res je, da se lahko tudi trideset minut pošteno vleče in da lahko na avtocesti vidiš marsikaj - tudi koga, ki je zadovoljen, da pleše na muziko, na koga, ki meni, da mora svoj scenosled bizarnih gibov in samosvojega mima podkrepiti z razlago, arty konceptom na tiskovinah, na koga, katerega potreba po štorijah, konkretno o tistem zoprnem berlinskem zidu in turobnem življenju v realsocializmu, meče senco na sicer hipnotično montažo plesa in videa.