Kultura / Brezličneži iz podhoda

O flamskem saksofonskem kvartetu Bl!ndman smo se pustili poučiti tistim, ki so mu prisluhnili tekom ene od kinoušesnih seans, in priporočilo, češ da gre kljub določeni hermetičnosti za preverbe vredno zasedbo, je bilo skupaj z napovedanim elektronskim repertoarjem zadosten izgovor za obisk Cankarjevega doma, zaradi določene sterilnosti ne ravno izvoljenega koncertnega terena za Rodeo. Ampak Bl!ndman, ki hodijo po svetu z izdelano koreografijo, mimiko in osvetljavo, zaradi katerih lahko brez manka zapolnijo oder Linhartove dvorane, so se po vsem sodeč izvrstno znašli v slovenskem hramu kulture, kjer so imeli z jedrnatimi pojasnili šefa, o zasnovi in izvoru skladb razkladajočega Erica Sleichima, pospremljeni recital. Če pogledamo le note, ki si jih vestno nameščajo slepci, izborno tehniko in slog, ki prej kot po nikotinu in džezu, prej kot po improvizaciji in urejenem kaosu diši po konzervatoriju, je jasno, da se Bl!ndmanu ne ploska med stavki in da se po koncu z notami zakoličenega sporeda ne more računati na bis.