Kultura / S koruzo v evropo

Tik pred uradnim pričetkom praznovanja enajste obletnice zasedbe (osvoboditve) Metelkove izpod jarma uničevalne mestne oblasti se je konjenica pridružila tam pred Menzo pri koritu posedajočim krajanom in si ogledala čudo, imenovano La nuit de Ljubljana, "glasbeno gledališče zaznave" holandskega režiserja in skladatelja Merlijna Twaalhovena, ki je že na plakatih zbujalo pozornost zaradi z vseh vetrov napaberkovane zasedbe. Res, le kaj delajo pod isto streho tako različni si pogoni, kot so All Capone štrajh trio, Perpetuum jazzile, Brina, Bobnars United, Bratko Bibič in Random Logic, da sploh ne štejemo dijakov iz Maribora in Ljubljane, plesalcev Teatra Pozitiv in jedra projekta, treh holandskih muzikantov? Takole povprek: izmenjujejo se in na momente tudi sodelujejo ter improvizirajo tekom kar tridesetih točk, presenečajo ušesa oglašajoč se zdaj z glavnega odra, zdaj neozvočeni iz avditorija ali s teras okoli Trga brez zgodovinskega spomina postavljenih mansard, ki so jih letos poleti stesali prostovoljci nemške zadruge Axt und Kelle, neredko v grozo in obup zagrizenih Metelkovcev. Čeravno je Twaalhoven kanil ustvariti vzdušje in magijo, je njegov mišmaš ustvarjalnosti mestnih plemen, elektronskega in analognega podzemlja, s klasiko cepljenih učencev iz glasbenih šol, druge godbe, džezi konformizmov in akademizmov - vključno s srce in živce parajočo izvedbo zimzelenčka Poletna noč - z izjemo energičnega impro razčefuka za zaključek zapustil kaj komoren, medel vtis in še najbolj vonjal po za vsakogar nekaj manifestaciji demokratičnih pridobitev v okviru kake slovesnosti državnega ali vsaj mestnega značaja.

Kar se je spodaj podpisanemu razjasnilo takoj, čim se je poglobil v internetno stran projekta in dognal, da je skrivnostna brkljarija poleg slovaške in češke inačice ena treh, iz katerih se bo izbiralo ustvarjalce za zaključni nastop cikla La nuit d'Europe v amsterdamskem klubu Paradiso, ki bo obeležil zaključek holandskega predsednikovanja EU. Tudi brez pečene koruze, ki so jo konceptualno delili med predstavo - zanimiv način novačenja artistov in verjetno, mimo učinka same predstave, dokaj smotrno porabljeni evropski fondi, ki so tokrat šli za vsaj fragmentarno predstavitev umetnikov novih, vzhodnih članic v razvitejšem svetu. Sicer pa. Sicer pa je še dobro, da so nam četrtek z venčkom nebrzdano pijanskih, tožnih in spotakljivih zaključile Čompe, ki so v Gromki hripavo in podočnjakarsko že tretji zaporedni večer snemale svoj plošček, na momente vabile na plesišče z udarnimi, klezmerjanskimi plesnimi ritmi in spravljale v rezget s kabaretskimi utrinki Janeza Škofa, na momente pa se pred padcem v brezdanje brezno klišejev in poustvarjalnosti reševale le s pomočjo izbornih besedil izpod peres slovenskih pesniških eminenc. Neškodljivo.