Kultura / Čas za prekvalifikacijo

Razvajenost ali objektivne okoliščine? Kakorkoli že, konjenica je imela pretekli teden cel štrapac, ko je hotela zadostiti osebnim in službenim apetitom. Čeravno nas je, posebej po zadnjem delu kinoušesne sage Na domačem vrtu, zelo mikalo, da bi v sredo prisluhnili, kako se dogovarjajo Bratko Bibič, Otto Lechner in Lars Hollmer, se je Gromka po predvidevanjih izkazala za mnogo premajhno prizorišče, da bi bilo mogoče trem harmonikam slediti kako drugače kot z ene noge, s pol ušesa in zadaj pri latrini. Ne, hvala. Drugo gubo na čelu pa je že takoj v četrtek zakrivil Dubravko Mataković, sicer oče enega najbolj neprilagojenih stripovskih herojev polpretekle zgodovine, malega Ivice, ki je kanil razstavo v Kudu popestriti z nastopom svojega ansambla Septica, a s preigravanjem hardkorovskih in metalskih starin in z okornim rapanjem ni vknjižil kaj prida slemanja in smeha v polprazni dvorani. Bi po tovrstnem hladnem tušu počakali še na Elektrobudo, iz vinkovških veteranov sestavljeno "supergrupo", ali se raje montirali na korito v Menzi, dali na zob kako eksperimentalno travarico in preverili, kako napredujejo manevri na newyorški art fronti?