Kultura / Iz peskovnika

Angažirano, kot se od žena in deklet pričakuje, se je pričelo tudi letošnje Mesto žensk, festival, ki ločuje na temelju spola, da bi popravil krivico, letos pa se je, vsaj načeloma in ker se tako šika, namenil posvetiti vse bolj perečemu vprašanju varnosti. Kako daleč od kakršnekoli varnosti je prebivalstvo, posebej ženske, tam doli v divji Afriki, kjer človeško življenje ni vredno počenega evra, in kjer se politične in plemenske dileme, da ima ljudstvo kaj početi, še vedno rešujejo s prvobitnimi pokoli? Zelo daleč, vsaj sodeč po instalaciji Face WSLOT (Woman See Lot of Things), ki bo do konca festivala na ogled v kleti Moderne galerije. Je pa tako, da si je instalacija, ki skuša razmere trojice mučenih in zlorabljenih "otroških bojevnic" iz Sierre Leone predstaviti z video projekcijami izjav in z "avtohtonim" peskovnikom s tremi skromnimi barakami, iz katerih se po ceveh v skupni kolektor preliva "kri", zastavila vsaj dva plemenita cilja: zbujanje sočutja za tiste tam doli in, preko kupovanja cd knjig in drugega, zbiranje sredstev za konkretno akcijo, ki naj služi podpiranju visokošolskega izobraževanja žensk v Sierri Leone. Pokroviteljsko?

Toliko, kolikor je pričakovati od na Mestu že videne Meire Asher in vsekakor bolj od z nič manj perečimi vprašanji ukvarjajoče se prestave Mi, ki moramo sesati lizike v ovitkih..., ki je v petek uradno otvorila festival. Morda je Južnoafričanka Robyn Orlin, ki komandira petnajsterico v ženske cunjice napravljenih žena in tudi moških, pozabila, da mora v strahu pred aidsom lizike v ovitkih sesati tudi dobršen del nečistujočega "razvitega sveta". A vendar njena, na začetku folkloristično živa, na koncu že zelo predvidljiva štorija o vročem podnebju, razbrzdanih čagah in posledicah, ki bodo zdesetkale črni kontinent ali pa spremenile spolne navade, poteka v ritmu, ki ga narekuje ubrano petje, fukotožni ples in pritrkavanje z nogami njenega ansambla ter skrbi za pozornost gledalstva s sprotnim video prenosom in intervencijami v parterju. V mejah spodobnosti in varnosti - koliko bi jih polizalo liziko za in ne pred simpatičnim, v žensko preoblečenim Zulujcem? - in drugogodbene, politično korektne optike. Inflacija sočutja? No, menda se bo Mesto nadaljevalo v manj izrecnem tonu.