Obresti bodo rasle?

Evropska centralna banka (ECB) spet nekaj časa ne namerava dvigniti obrestne mere. Nižje obresti pomenijo, da banke s kreditiranjem manj zaslužijo, saj živijo od obresti. V Sloveniji banke podjetjem že zdaj odobravajo vedno manj kreditov, zato se postavlja vprašanje, ali jih bodo poslej odobrile še manj. A če so krediti bolj poceni, jih podjetja lažje odplačujejo. Toda ne gre tudi pozabiti, da je ECB letos dvignila obrestno mero z utemeljitvijo, da bi zajezila rast inflacije. Višja inflacija pa spet ne koristi gospodarstvu, zlasti ob napovedih pešanja gospodarske rasti v evroobmočju do konca leta, torej na trgih, kamor slovenska podjetja izvozijo skoraj tri četrtine vseh svojih izdelkov in storitev.

»ECB minuli teden ni dvignila obrestnih mer, kar pomeni, da s tem instrumentom denarne politike ni vplivala na rast medbančnih obrestnih mer. To pa ne pomeni nujno, da bodo obrestne mere ostale nespremenjene, saj je njihovo gibanje odvisno tudi od drugih dejavnikov na finančnih trgih. Poglavitni cilj denarne politike ECB ostaja zagotavljanje cenovne stabilnosti, ki je opredeljena kot ohranjanje stopnje inflacije na ravni pod dvema odstotkoma oziroma blizu te meje. Odločitev ECB je, ob odsotnosti večjih pritiskov na rast cen, skladna s tem ciljem,« razlaga Sonja Primožič iz službe za odnose z javnostmi na uradu za makroekonomske analize in razvoj.V Sloveniji imajo podjetja razmeroma večji delež kreditov v virih financiranja kot na bolj razvitih finančnih trgih evrskega območja.

V Sloveniji imajo podjetja razmeroma večji delež kreditov v virih financiranja kot na bolj razvitih finančnih trgih evrskega območja.

Na ministrstvu za finance pa pravijo, da nižja obrestna mera vsekakor vodi k večjemu obsegu povpraševanja podjetij po bančnih posojilih in tako pomeni spodbudo za okrevanje gospodarstva. Na strani ponudbe pa odločitev banke o odobritvi posojila temelji na primernih in jasno opredeljenih merilih. »Pred odobritvijo vsakega posojila oziroma pred sklenitvijo pogodbe, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke, mora banka oceniti dolžnikovo sposobnost za izpolnjevanje obveznosti do banke in kvaliteto zavarovanja terjatev. Če bodo podjetja banki predložila dobre projekte, bodo imela primerno strukturo virov financiranja oziroma bodo imela ustrezna zavarovanja, jim bodo banke posojila lažje odobravale. Omeniti je treba tudi, da imajo podjetja v Sloveniji razmeroma večji delež kreditov v virih financiranja kot podjetja, ki delujejo na bolj razvitih finančnih trgih evrskega območja,« so nam sporočili iz službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za finance.

Ekonomist Velimir Bole pa po poročanju STA ugotavlja, da so banke ta trenutek zelo konservativne, predvsem zaradi same krize, pa tudi zaradi zelo aktivnega popravljanja lastnih bilanc. Tako se jim zelo zmanjšuje manevrski prostor. Zaradi velike zadolženosti podjetij je finančna podpora zdaj bistveno bolj pomembna, kot je bila pred krizo. Pri rasti izvoza na podlagi pričakovanj podjetij Bole opaža precejšnjo umiritev. Med vzroki je omenil pešanje tujega povpraševanja, zlasti glede na napovedi nižje gospodarske rasti nekaterih evropskih gospodarstev, tudi Nemčije, od katere je slovenski izvoz precej odvisen.

Da bo upočasnjena rast tujega povpraševanja vplivala tudi na rast slovenskega izvoza in hitrost okrevanja gospodarske rasti v Sloveniji, pravijo tudi na uradu za makroekonomske analize in razvoj.