Brez pomoči

Depeše, ki jih je objavil WikiLeaks, ne spravljajo v zadrego le ZDA, temveč pogosto tudi njene male prijateljice, kot je Slovenija. Imeniten primer tega je depeša 08LJUBLJANA546, ki jo je 12. decembra 2008 pripravilo ameriško veleposlaništvo v Ljubljani in jo nato poslalo v Washington, nanaša pa se na odnose Slovenije s Kubo.

Kot je razvidno iz nje, je uslužbenec veleposlaništva 8. decembra opravil pogovor s predstavnico oddelka za Latinsko Ameriko na našem zunanjem ministrstvu Natašo Furlan. Toliko poudarjanja, da z neko državo pa res nimamo konkretnih odnosov, že dolgo nismo videli. Kakor je zatrjevala Furlanova, smo na Kubo tistega leta poslali le »delegacijo nižjega ranga in ni bilo nobenih višjih, niti se ne načrtujejo. Slovenija bo opazovala EU in se ravnala po njenih namigih.« Nadalje, kot je povedala Furlanova, imamo s Kubo res omejene trgovske odnose, »le 128.000 evrov leta 2008«, v Havano nismo poslali nobene delegacije na tamkajšnji trgovski sejem in zakaj bi jo sploh, saj s Kubo na tem področju nimamo bilateralnih odnosov. (Raje smo se prilizovali Gadafiju za neke posle v Libiji.)

Kronski dokaz, kako nam je mar za to Kubo, pa pride na koncu depeše, in sicer: »Slovenija ni zagotovila nobene neposredne pomoči Kubi po hurikanih Gustav in Ike.«

Za pojasnilo glede zadnjega stavka smo se obrnili na ministrstvo za zunanje zadeve, od koder so nam sporočili, da »Slovenija ni prejela prošnje Kube za pomoč ob hurikanih Gustav in Ike v letu 2008, kar je pogosto primer. Princip dodelitve humanitarne pomoči je zaprosilo države ali odziv na poziv mednarodnih organizacij za pomoč prizadeti državi oziroma prebivalstvu.«

To ni res. Države zaprosijo za pomoč celotno mednarodno skupnost in ne vsake države posebej. Kot recimo ZDA, ko jih je leta 2005 prizadela Katrina. Smo takrat res čakali, da prav nas pokličejo iz Washingtona?

Mimogrede, Kuba je takrat Ameriki ponudila na razpolago 1100 svojih zdravnikov. In Amerika jo je zavrnila.