Kulturniška / Kulturniška
MLADINA, št. 37, 16. 9. 2011
© Arhiv NZ
“Zelo sem si želela zamajati ta moški klub, in to z uporabo likovnih elementov, ki veljajo za izrazito ženske in prav zato za naivne, nerelevante, za nekaj, kar je kič in ne sodi v svet v črno oblečenega arhitekta ali oblikovalca, intelektualca. Na drugi strani pa tudi oblikovalka v visokih petah s pšeničnimi lasmi ni tipična podoba nekoga, ki naj bi bil oblikovalec, sploh pa dober oblikovalec,” je o rušenju stereotipov v Dnevnikovem Objektivu razmišljala oblikovalka Nika Zupanc.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
© Arhiv NZ
“Zelo sem si želela zamajati ta moški klub, in to z uporabo likovnih elementov, ki veljajo za izrazito ženske in prav zato za naivne, nerelevante, za nekaj, kar je kič in ne sodi v svet v črno oblečenega arhitekta ali oblikovalca, intelektualca. Na drugi strani pa tudi oblikovalka v visokih petah s pšeničnimi lasmi ni tipična podoba nekoga, ki naj bi bil oblikovalec, sploh pa dober oblikovalec,” je o rušenju stereotipov v Dnevnikovem Objektivu razmišljala oblikovalka Nika Zupanc.