Kritika / Šov s rizlami in žirafo

Pa smo ga le dobili. “Veliki” koncert Klemna Klemna je bil sprva načrtovan pred skoraj enim letom, potem je bil že napovedan maja, a so ga morali prestaviti na ugodnejši termin začetka popoletne sezone. Čakanje se je izplačalo.

Zanimanje za dogodek je bilo neverjetno. Prvič, šlo je za jubilejni koncert ob okrogli obletnici najbolje prodajanega slovenskega rap albuma vseh časov. In drugič, šušljalo se je, da ekipa pripravlja prav poseben program, in edina informacija, ki so jo posredovali, je bila, da bo Klemen prvič nastopil s pravim bendom. In govorice so bile na mestu. Že začetek je bil točno tak, kot mora biti. Klemna so v ljubljanski Kino Šiška skozi glavni vhod prinesli v krsti, spremljala ga je pogrebna plehmuska. Iz krste je potem skočil s komadom Jst sm umrl, se sprehodil do odra in koncert se je začel.

Nadaljevanje ni bilo prav nič manj domiselno zrežirano, bilo je skrajno duhovito, skoraj spektakularno. Po uvodnem, posrečenem videu so nadaljevali s skoraj popolno dramaturgijo, komadi so si sledili premišljeno, Klemna so spremljali prijatelji, trnovske barabe, gosti s prvenca. Vsak del je bil svoja zgodbica, imeli so dodelano, zajebantsko kostumografijo in rekvizite - od gigantskih pohaških pripomočkov do kose in celo žirafe.

Vključevanje žive inštrumentacije v rapersko odrsko formo je simptom lokalnih nakladačev zadnjih let, a Klemnov nastop je bil prepričljiv. Fiktivni bend Playbackers so sestavljali člani ene zanimivejših slovenskih zasedb in Klemnove počasne podlage s plošče Trnow Stajl, njegov značilni “casio music”, so izvedli več kot odlično. Manjkal seveda ni niti Simon Stojko - Falk oziroma didžej SSF s skreči, ki so bili točni kot švicarska ura. Večina koncerta je bila tako odigrana v živo, nekateri deli pa so le bili izvedeni na old school način, torej z didžejevo podlago.

Vzdušje v dvorani je bilo (sploh za rap koncert) posebno uživantsko, publika je s Klemnom rapala v en glas, dvorano pa je veselo prekrivala zavesa dima tobaka in trave. Nobenega nepotrebnega pumpanja, ampak iskrena komunikacija. Med pestrim obiskovalstvom smo lahko našteli ogromno starejših fanov Klemnove generacije, njegov široki krog prijateljev in kolegov, pa tudi mladunce, za katere bi le stežka verjeli, da so Trnow Stajl slišali že ob izidu. Dogajanje je teklo kot po maslu, in kot je napovedal Klemen, smo doživeli pravo “gledališko predstavo”. Edini minimalni lapsusi so bili izključno tehnični - na redkih delih je klecnil zvok.

Klemen je vsekakor v vrhunski formi. Je edini (slovenski) raper, ki trenutno lahko razproda Kino Šiška, in edini, ki ga lahko poleg Alija Ena razproda kadarkoli. Edini, ki dobro uro in pol publiko ne samo drži v napetosti, ampak jo povsem vživi v svoje ulične štorije. Eden in edini.