Do tega, kdo bo dokapitaliziral NLB, sem nevtralen. To je stvar lastnikov. Menim pa, da dokapitalizacija z davkoplačevalskim denarjem ni najbolj optimalna. Posledica tega je namreč, da se zavest javnosti o dogajanju v banki okrepi in da se preveč kritično spremljajo vse poteze banke.

Največja banka v državi je v letu dni že pred drugo dokapitalizacijo. Po spomladanski 250-milijonski injekciji zdaj uprava Nove Ljubljanske banke pričakuje še dodatnih 400 milijonov evrov. Čeprav naj bi se NLB na zahtevo centralne banke kapitalsko okrepila do konca letošnjega leta, za zdaj še ni jasno, kdo naj bi ta denar zagotovil. Po padcu vlade je situacija le še bolj negotova kot sicer. Zakaj NLB potrebuje svež kapital in kakšne so realne možnosti - o tem predsednik uprave NLB mag. Božo Jašovič.

Napovedovali ste, da bo NLB letošnje leto zaključila z dobičkom, toda zdaj je že jasno, da ga bo končala z izgubo. Kako je to mogoče, če je bila NLB spomladi dokapitalizirana z 250 milijoni?

Sama dokapitalizacija nima neposrednega vpliva na rezultat poslovanja. Pomeni le, da si kapitalsko okrepljen, da si stabilen in močan in se lahko upiraš šokom iz okolja. Tekoči rezultat poslovanja pa odraža sposobnost ustvarjanja dohodka, v našem primeru razliko med obrestnimi merami, ki jih plačujemo in zaračunavamo. Pri tem moramo pokriti tudi morebitne izgube iz kreditnega tveganja in te so tiste, ki najbolj obremenjujejo naš rezultat. Ustvarjamo solidno razliko, približno takšno kot ostale banke, celo nekoliko večjo kot v lanskem in predlanskem letu. Nas pa obremenjujejo rezervacije na račun kreditnih tveganj, kar je najpomembnejši razlog za ponovno dokapitalizacijo. Podjetja svojih dolgov ne servisirajo redno, zato moramo tam, kjer mislimo, da bo nastala izguba, stalno delati rezervacije. Pozitiven rezultat sem na začetku leta res napovedal, in če bi zavrteli čas nazaj, bi ravnal enako. Nisem želel že na začetku leta sejati pesimizma. Napovedoval sem dobiček, pri čemer pa sem vedno opozarjal, da obstajajo tveganja za materializacijo negativnih dejavnikov. Seveda tudi sam rajši slišim pozitivno plat in pozabim na vse ostalo, kar spada zraven. V upravi smo opozarjali, da je načrt za letošnje leto v pretežni meri odvisen od enkratnih dogodkov, ki se niso zgodili. Eden takšnih dogodkov je prodaja Banke Celje. Ta proces smo morali začasno ustaviti, ker nismo dobili zadovoljivih ponudb. Drug tak dogodek je odprodaja zaseženih delnic, ki jih imamo v portfelju, in se bo zgodila kvartal ali dva kasneje, kot smo pričakovali.