Kritika / Albert Christian Sellner: Večni koledar papežev

+ + + + +

»Nevatikanska« zgodovina papežev.

Avtor namreč poleg zgodovinopiscev upošteva tudi srednjeveške kroniste, legende in pamflete, moderne raziskave ter sodobna pričevanja.

Ko opisuje aktualnega papeža Benedicta XVI., se pri njegovih dnevnih navadah sklicuje na besede papeževega brata, kot dejstva pa ne navaja le njegovega papeževanje, temveč tudi vsakodnevnosti tipa - odlikuje ga modna eleganca in bogata kolekcija čevljev.

Pri Janezu Pavlu I. kajpak poantira kratko papeževanje - vsega 2 meseca -, ob katerem pa tehta teorijo zarote, ki ji najde materialni dokaz upravičenega suma. Ob njegovi smrti v Vatikanu ni bilo nobenega zdravnika, čeravno je bil zelo bolehen; pretrpel je tudi 8 bolnišničnih zdravljenj in 4 operacije.

Zaradi aspektov, ki izpostavljajo škandale in nereligiozne podrobnosti, med verniki bržkone ne bo toplo sprejet, vendar pa mu ne gre očitati anticerkvenega refleksa. O Piju XII. recimo ne ponavlja razširjene ocene, da je bil »Hitlerjev papež«, ampak hladno premeri njegovo vlogo pod nacizmom in zaključi, da je katoliška cerkev rešila več Judov kot vse druge cerkve, verske skupnosti in humanitarne organizacije skupaj.

Ko Sellner sega dlje v preteklost, piše v veliki meri kulturno zgodovino. Leon XII. je leto pred začetkom pontifikata izdal knjigo »O ljubezni« (1822), ki so jo v enajstih letih prodali vsega 17 (!) izvodov. Pavel IV., ki je objavil tako radikalen seznam prepovedanih knjig, da so protestirali celo jezuiti, se je goreče boril tudi proti goloti v umetnosti. Med drugim je slikarju Volterri ukazal popraviti slike Michelangela, na katerih je delikatna mesta prekril s figovimi listi.

Čeravno je pisec pozoren na papeške nečednosti, se v njem kdaj zbudi pravo občudovanje. Gregor XVI. (1831-46) je bil državniško resda popolnoma nesposoben, toda z misijonarji je spodbudil širjenje vere po kontinentih, predvsem pa je za kardinala imenoval Mezzofantija, hiperpoliglota, ki je govoril več kot 50 jezikov; trdili so, da se jih je naučil, ko je spovedoval vernike iz tujine.

Knjiga, ki naredi iz zgodovinopisja duha polno čtivo.