Kaos na Krasu

Zaradi nebrzdane pozidave je Kras v pičlih dveh desetletjih skoraj popolnoma izgubil svojo arhitekturno, krajinsko in socialno identiteto. Na ta žgoč problem je zadnja leta glasno opozarjala Civilna iniciativa Kras, zdaj pa je njene sume potrdil še izredni nadzor nad delom upravne enote Sežana in sežanske občine, ki ga je na poziv vlade opravilo ministrstvo za okolje in prostor. Izsledki nadzora so šokantni: gradbena dovoljenja so se izdajala precej po domače, zidalo se je tudi na kmetijskih zemljiščih, čeprav zakon tega ne omogoča, zazidljiva območja so krepko prevelika, dve kraški občini pa sta delovali preveč v korist investitorjev ...

Slabše skoraj ne bi moglo biti. Izvirni greh, zaradi katerega je kraški prostor občutno degradiran, je treba iskati v zastarelih in preohlapnih občinskih prostorskih aktih, ki ne sledijo današnjemu dogajanju, razvoju in potrebam. Kraške občine svoja območja še vedno urejajo le z občinskimi prostorskimi načrti, ki določajo namensko rabo prostora, gradnjo pa urejajo zgolj z zelo splošnimi prostorskimi ureditvenimi pogoji. Čeprav bi občine za večja gradbena območja morale pripraviti podrobne izvedbene prostorske akte, tega niso storile. »Kraške vasi so v občinskih prostorskih načrtih praviloma določene kot območja stanovanj s kmečkimi gospodarstvi, prostorski akti pa ne določajo omejitev pri umeščanju dopolnilnih dejavnosti v taka območja. Zato se brez večjih težav njih gradijo večstanovanjski kompleksi, pa tudi objekti za trgovske in storitvene dejavnosti, oboji pa so lahko prevelika obremenitev za lokalno infrastrukturo in okolje,« ugotavljajo na ministrstvu.

Nadzor je razkril, da kar nekaj projektnih dokumentacij ni spoštovalo določb občinskih prostorskih aktov glede upoštevanja lokalne tipologije, v obrazložitvi gradbenega dovoljenja pa ni bilo pojasnjeno, zakaj se je to zgodilo. Čeprav bi kraške občine s prostorskimi akti morale varovati lokalno tipologijo, tega večinoma niso storile. »Vsi občinski prostorski akti vsebujejo določbo, da morajo biti novogradnje skladne z lokalno tipologijo, le redki pa podrobno razčlenijo, kaj to pomeni,« ugotavljajo na ministrstvu in dodajajo, da je zato »ugotavljanje skladnosti projektne dokumentacije s prostorskimi akti prepuščeno presoji referenta na upravni enoti, ta pa praviloma odloči v prid investitorja«. Nadzor je razkril, da vsi občinski prostorski akti v nasprotju z veljavno prostorsko zakonodajo dopuščajo postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov tudi na kmetijskih zemljiščih, ob izdajanju gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt pa se ne preverja, ali bo ta res namenjen samo kmetijski dejavnosti.

Edina svetla izjema je komenska občina, ki je natančno določila omejitve za postavljanje nezahtevnih in enostavnih objektov. Tako je med drugim določila, da je te objekte mogoče postaviti le kot pripadajoče objekte k obstoječim, in to tako, da se upoštevajo faktorji za pozidavo. Komen je tudi edina kraška občina, kjer so zmanjšali zazidalna območja okrog vasi. Odgovorni v upravni enoti Sežana in sežanski občini, ki se jim očita kup nepravilnosti, ugotovitev izrednega nadzora za zdaj še ne želijo komentirati, češ da bodo to storili, ko bo poročilo sprejela vlada.