7. 10. 2011 | Mladina 40 | Družba
Trideset let od odprave giljotine
Simbolika: letošnje socialistične (pred)volitve točno na obletnico odprave smrtne kazni
Ko je tiskar Marcel Chevalier v soboto, 10. septembra 1977, ob štirih in štirideset minut na dvorišču marsejskega zapora Baumettes sprožil rezilo giljotine, da je odsekalo glavo morilca tunizijskega rodu Hamida Djanoubija, si ni mogel misliti, da se bo v zgodovino zapisal kot zadnji francoski rabelj. Pri usmrtitvi je bil navzoč tudi njegov tedaj 24-letni sin, ki je položaj »izvršitelja kazenskih sodb«, tako kot je bilo v Franciji v navadi od 13. stoletja, nameraval prevzeti od očeta, ko bi se ta upokojil. V dobrih enajstih mesecih po tem, ko je 56-letni Chevalier »posel« prevzel od ženinega strica, je izvršil dve zadnji smrtni obsodbi v državi, poleg Tunizijca je giljotina 23. junija istega leta zaradi umora osemletne deklice odsekala glavo zadnjega Francoza, Jérôma Carreina. Obema je, poleg Christiana Ranuccija, ki je bil prav tako zaradi umora osemletne deklice usmrčen julija 1976, predsednik Valéry Giscard d'Estaing (1974-1981) odrekel možnost pomilostitve. Čeprav je bilo v naslednjih letih na smrt obsojenih več kot deset zločincev, so bili vsi pomiloščeni ali so jim kazen spremenili v dosmrtno ječo; Chevalier, ki je bil od leta 1958 kot rabljev pomočnik navzoč pri več kakor štiridesetih usmrtitvah z giljotino, pa je ostal brez dodatnega, menda zelo skromnega vira dohodka. Rabelj ni bil državni uslužbenec, temveč pogodbeni »izvajalec«, ki mu je pravosodno ministrstvo do leta 1981 vseeno nakazovalo honorar.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.