Evropske banke / Kdo naj plača zapitek
Naj davkoplačevalci stisnemo zobe in še enkrat prispevamo za dokapitalizacijo bank, ki so s pretiranim tveganjem zakrivile sedanjo krizo?
Največja slovenska banka nikakor ne uspe dobiti stabilnega vodstva. Potem ko je maja 2009 mesto predsednika uprave NLB po hitrem postopku zapustil Draško Veselinovič, je zdaj pod vprašajem tudi položaj njegovega naslednika Boža Jašoviča.
Evropske banke so v zadnjih treh letih dobile z državnimi pomočmi in tržnimi investicijami kar 420 milijard evrov svežega kapitala. Očitno pa je to še vedno premalo, saj so vse glasnejši pozivi k njihovi dodatni kapitalski krepitvi, da bi bile tako manj občutljive na morebitne nove pretrese, med drugim na odpis pretežnega dela grškega dolga, ki postaja iz dneva v dan bolj verjeten. Ko namreč država nima več možnosti zadolževanja na trgih pod vzdržnimi pogoji, temu nujno sledi restrukturiranje dolga, kar vključuje tudi odpis. »Grčija je to točko že prešla in samo zaradi izjemnega interesa drugih članic evroobmočja je deležna finančne pomoči, ki preprečuje efektivni bankrot. Dejansko pa nihče več ne verjame v poplačilo celotnega grškega dolga in bodo prej ali slej nujni tudi odpisi,« pravi ekonomist Marko Košak.