“Svet moči se je začel, vsaj folklorno, podirati. Zdaj je treba postaviti samo še piko na i.”

Akademik dr. Veljko Rus, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je eden najbolj vplivnih slovenskih sociologov. Bil je v uredništvu danes kultnih družbeno angažiranih revij - Revije 57 in Perspektiv. Kar trikrat so mu oblasti v prejšnjem sistemu prepovedale delati na ljubljanski univerzi, s svojimi raziskavami, ki so bile usmerjene predvsem na področje industrijskih odnosov in participacije zaposlenih v upravljanju, pa je Rus odpiral nova poglavja socioloških raziskovanj na Slovenskem.

Z dr. Rusom smo se pogovarjali o pomenu novih spletnih in uličnih gibanj, od Grčije, Španije do Združenih držav Amerike, za družbene spremembe. Trezno razčlenjuje njihov pomen in domet na globalni družbeni sceni in še posebej v Evropi, ki bo, prej ali slej, po njegovem morala po tretji poti razvoja.

Zahodni svet išče nove, alternativne poti razvoja. Tretja pot, ki jo je, predvsem za britanske razmere, zasnoval Anthony Giddens, uresničevali pa naj bi jo laburisti, se ni prijela. Vi pa v svoji knjigi Tretja pot med antikapitalizmom in postsocializmom revitalizirate koncept tretje poti, kar napeljuje k sklepu, da revolucije ne bo.

Revolucije potekajo, vendar brez barikad in smodnika. Najbližje revoluciji ali tistemu, kar si zasluži ime revolucija, je mladinsko gibanje v Berlinu, z romantičnim nazivom - Pirati. Svoje početje temeljijo na konceptu informacijske družbe. In sicer da je informacija ne le osrednji pogoj za regulacijo, ampak tudi glavni vir moči in glavni vir gospodarske menjave. Danes tudi nekateri pomembni ekonomisti opozarjajo, da je bistvo deformacij v ekonomiji v asimetričnih informacijah. Tako je informacija kot element komunikacije in združevanja končno prišla povsem v ospredje premislekov. Zato se mi zdijo Pirati zanimivi. Pravijo, da se zavzemajo za tehnološki komunizem, kar bi imenoval kar informacijski komunizem. Zdi se mi, da je to že prava revolucija. Kot sociolog sem kar malo nestrpen, ker nimam še nobene knjige, v kateri bi s polno razsežnostjo nakazal razmerja med informacijo in močjo. Zlasti, ker pri nas še vedno citirajo zgodnje renesančne filozofe, ki so rekli, da je moč v znanju. Toda v znanju je tudi nemoč, če ni podprto z močjo. Moč sama po sebi je lahko za informacijo multiplicirana, ne more pa substituirati virov moči.