Intervju / Hanna Slak
MLADINA, št. 40, 7. 10. 2011
Motiv iz filma Neke druge zgodbe: Marko Mandić in Lucija Šerbedžija, ki sta upodobila glavna junaka zgodbe, v kateri naše življenje obvladujeta cerkev in kapital
© Janez Stucin
Hanna Slak je bila rojena leta 1975 v Varšavi. Diplomirala je na ljubljanski AGRFT. Je scenaristka in režiserka številnih kratkih in dokumentarnih filmov ter dveh mednarodno nagrajenih celovečercev. V svojem prvem celovečercu Slepa pega (2002), ki je bil med drugim prikazan v Cannesu kot eden od najzanimivejših slovenskih filmov desetletja, se je ukvarjala s problematiko odvisnosti od heroina, metadonske terapije in aidsa, pa tudi z vprašanjem iskanja ljubezni in svobode. Njen drugi celovečerec je bil otroški film Tea (2007), ki je v ospredje postavil ksenofobijo in umik v fikcijo; film je prejel štiri nagrade vesna na Festivalu slovenskega filma. Njen najnovejši režiserski podvig je ena od petih zgodb v koprodukcijskem filmu Neke druge zgodbe (2010). Po filmu Desperado Tonic (2004) je to njeno drugo sodelovanje v omnibusu.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Motiv iz filma Neke druge zgodbe: Marko Mandić in Lucija Šerbedžija, ki sta upodobila glavna junaka zgodbe, v kateri naše življenje obvladujeta cerkev in kapital
© Janez Stucin
Hanna Slak je bila rojena leta 1975 v Varšavi. Diplomirala je na ljubljanski AGRFT. Je scenaristka in režiserka številnih kratkih in dokumentarnih filmov ter dveh mednarodno nagrajenih celovečercev. V svojem prvem celovečercu Slepa pega (2002), ki je bil med drugim prikazan v Cannesu kot eden od najzanimivejših slovenskih filmov desetletja, se je ukvarjala s problematiko odvisnosti od heroina, metadonske terapije in aidsa, pa tudi z vprašanjem iskanja ljubezni in svobode. Njen drugi celovečerec je bil otroški film Tea (2007), ki je v ospredje postavil ksenofobijo in umik v fikcijo; film je prejel štiri nagrade vesna na Festivalu slovenskega filma. Njen najnovejši režiserski podvig je ena od petih zgodb v koprodukcijskem filmu Neke druge zgodbe (2010). Po filmu Desperado Tonic (2004) je to njeno drugo sodelovanje v omnibusu.
Motiv iz filma Slepa pega: Manca Dorrer kot Lupa, glavna junakinja filma, ki govori o problematiki zasvojenosti in iskanju svobode.