Petku kampanja podarjena

Miro Petek, poslanec SDS, se je v parlamentarni razpravi o brezplačnikih ta teden pokesal. Priznal je, da je leta 2008, pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami, pri podjetju Progresija, ki je izdajalo oba brezplačnika, Slovenski tednik in Ekspres, naročil in plačal oglasno prilogo Petek. »Res je,« je dejal Petek, »s Progresijo sem bil dogovorjen, da mi je natisnila časopis, osemstranski časopis z imenom Petek, izšel je v petek, teden pred volitvami, zanj sem iz svojega žepa plačal okoli 1200, 1300 evrov, ne vem več točno, ker je bilo to pred tremi leti.« Denar, se je še pošalil Petek, je prišel iz njegovega žepa in ne iz Patrie, težava pa naj bi bila po njegovem zgolj ta, ker je bil kot naročnik naveden on, ne pa stranka SDS, ki je imela odprt volilni račun.

A dejstvo, da je Petek nepravilno obračunal oglase v času kampanje pred volitvami, na katerih je sam kandidiral na listi SDS, je še najmanj pomembno. Pomembnejše je vprašanje, zakaj je podjetje Progresija Petku volilno kampanjo podarilo. Miro Petek je storitev oglaševanja, torej tiska oglasov in distribucije, plačal po ceni 150 evrov na stran, državnim podjetjem pa je Slovenski tednik zaračunaval precej višje cene. Mobitel in druga državna podjetja so recimo tedaj za celostranske oglase v Slovenskem tedniku plačevala več kot 11.000 evrov. Če bi torej brezplačniško podjetje Progresija Mira Petka obravnavalo enako, bi mu moralo izstaviti račun za nekaj deset tisoč evrov. Zakaj ne?

Vprašanje je seveda retorično. Čeprav v SDS ponavljajo, da z izdajanjem brezplačnikov nimajo nič, je primer Miro Petek še en dokaz, da so si v tej stranki brezplačniško predvolilno kampanjo financirali prek državnih podjetij in na tuj račun. Tedanji direktor Progresije - nekoč odgovorni urednik tednika SDS Demokracija - Andrej Lasbaher svojemu strankarskemu tovarišu Petku ni zaračunal oglasov, prav tako oglasov v skupni vrednosti 23.000 evrov ni zaračunal stranki SDS. Kot je znano, je celotna brezplačniška propaganda stala skupaj približno dva milijona evrov. To je bila doslej najdražja volilna propaganda, organizirana celo na državni račun. Morda tudi na račun državnega posla s finsko Patrio? Iz plačanih podkupnin?

To je morebiti res zgolj šala, kot pravi Petek. A prav ta teden je mariborski fotograf Marko Pigac objavil, da se je eden od sedanjih lastnikov založbe SDS Nova obzorja Dejan Kaloh tedaj dogovarjal z Walterjem Wolfom, obtoženim prejemanja podkupnine v primeru Patria, za donacijo v višini milijon evrov za neki medijski projekt. Pigac je namignil, da ima za to dokaze. »Da si se dobival z Walterjem Wolfom, si mi povedal ti osebno, in da si ga prosjačil za milijon evrov. Da se ne pogovarjava, kako si ga oponašal. Bi želel slišati ta posnetek? Misliš, da bi ga Walter?« je na spletu zapisal Pigac. Morda pa je res v vsaki šali nekaj resnice?