Veliko hrupa za nič

Direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik se je skupaj s hišnim arhitektom Andrejem Kasalom precej vehementno in brez občutka za kulturno dediščino lotil prenove prvega preddverja tega pomembnega hrama kulture. Kljub ostri kritiki domače in tuje arhitekturne stroke, da s prenovo pregrobo posegata v izvirno arhitekturo pokojnega arhitekta, profesorja Edvarda Ravnikarja, je Rotovnik vztrajal pri spremembi nekaterih ključnih avtorskih elementov, med drugim pri tem, da se odstrani tapison in se nadomesti s cenenim bambusovim parketom iz Kitajske.

Še več. Bolj ko mu je arhitekturna stroka prigovarjala, naj vendarle razmisli o drugačni talni oblogi, bolj se je pridušal, da »parket bo in pika«. Toda le nekaj tednov po uradnem odprtju prenovljenega prvega preddverja se je izkazalo, da odločitev za parket ni sporna le z vidika posega v Ravnikarjevo avtorsko delo, pač pa tudi z vidika varnosti. Po naših informacijah - v vodstvu Cankarjevega doma jih niso želeli ne potrditi ne zanikati - je med obiskovalci prireditev prišlo kar do treh zdrsov. V vodstvu Cankarjevega doma so se zato odločili, da čez pregladki in zato nevarni parket položijo tapison. Res je sicer, da se ta ne razteza čez celotno površino tal, pač pa jih samo delno prekriva. A dejstvo je, da se je v prvo preddverje vrnil zloglasni tapison, kar je že samo po sebi dovolj zgovorno, še zlasti po tem, ko je Rotovnik tako vneto zagovarjal prednosti parketa.