Izraz zunajparlamentarna politika vam marsikaj pove. Tudi to, denimo, da parlamentarna politika ni več produktivna.

Z dr. Rastkom Močnikom, rednim profesorjem sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki z orodji marksistične analize razčlenjuje družbeno dogajanje, pogosto pa je tudi aktivist v prvi bojni liniji upora proti kapitalizmu, smo se pogovarjali o moči in dometu “jeznih”

V soboto, 15. oktobra, bo globalna revolucija. Ljudje naj bi na ulicah mest protestirali proti nepravični delitvi na revne in bogate v svetu. Mladi pa še posebej zaradi ukradene prihodnosti. Gibanje »jeznih« se je razširilo po Evropi in Ameriki. Je to dogajanje res znanilec konca kapitalizma?

Znanilec konca kapitalizma je kriza sama. Kako dolgo bo trajala, pa je drugo vprašanje. Samir Amin opozarja, da obstajata dva modela prehoda iz sedanjega sistema. Prvi je notranji razkroj, kot se je zgodilo z rimskim cesarstvom, drugi pa revolucija. Revolucije so redkejše. Do njih pride praviloma na periferiji. Toda ne vedno. Francoska revolucija, ki je paradigmatska, se je zgodila v času, ko je Francija izgubljala boj za svetovno prevlado z Veliko Britanijo. Nekaj podobnega kakor tedanji Franciji se danes dogaja z ZDA. Ti protesti se mi za zdaj zdijo še zgolj ogorčenje, ki pa je nujna stopnja za politični upor. Ljudje so jezni, na ulicah želijo povedati, kaj mislijo, saj nimajo drugih možnosti izražanja. Niso pa še organizirani, kar je prvi pogoj za spremembe.