“Nekje je treba potegniti črto in reči: dlje od tega ne moremo iti. Če je cena zgolj v tem, da se zamrznejo nominalne višine sedanjih prejemkov, potem je to še razmeroma blag ukrep. “

Parlament je v zadnjih dneh z nonšalantno lahkotnostjo in ne meneč se za posledice zavrgel več zakonov, ki jih je za stabilizacijo slovenskih javnih financ in za manj boleč izhod iz gospodarske krize predlagala odhajajoča vlada Boruta Pahorja. O kratkoročnih in dolgoročnih posledicah tega nepremišljenega dejanja poslancev iz vladnih in opozicijskih vrst smo se pogovarjali z ekonomistko mag. Heleno Kamnar, generalno sekretarko vlade in nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za finance.

Parlament je v zadnjih dneh z nonšalantno lahkotnostjo in ne meneč se za posledice zavrgel več zakonov, ki jih je za stabilizacijo slovenskih javnih financ in za manj boleč izhod iz gospodarske krize predlagala odhajajoča vlada Boruta Pahorja. O kratkoročnih in dolgoročnih posledicah tega nepremišljenega dejanja poslancev iz vladnih in opozicijskih vrst smo se pogovarjali z ekonomistko mag. Heleno Kamnar, generalno sekretarko vlade in nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za finance.

Vladi v odhajanju skozi parlament ni uspelo spraviti interventnega zakona, s katerim bi za leto dni podaljšali zamrznitev plač v javnem sektorju, pokojnin in socialnih transferjev, kar pomeni, da se bodo v prihodnjem letu omenjeni izdatki državne blagajne opazno povečali. O kakšnih dvigih konkretno govorimo?

Pri plačah gre za dvoje. Eno je t. i. varovalka, ki se zgodi januarja in je odvisna od inflacije v preteklem letu, vendar ta pogoj zaradi nižje inflacije po moji oceni ne bo izpolnjen. Drugo je uskladitev plač z napovedano stopnjo inflacije, kar naj bi se zgodilo 1. julija, vendar je možno, da tudi do te uskladitve ne bo prišlo, saj se še nismo začeli pogajati s sindikati. V zakonu je namreč zapisana določba, da če se o uskladitvi ne dogovorimo, potem te uskladitve ni. Malo verjetno je torej, da bi se uskladitev plač sploh zgodila v letu 2012. Govorimo bolj o hipotetični kot dejanski možnosti. Seveda je še vedno mogoče, da bodo v naslednjih mesecih sindikati zahtevali pogovore o usklajevanju. Precej bolj problematična je uskladitev pri pokojninah, saj bo do nje skoraj zagotovo prišlo že 1. januarja. Tega ne bo mogoče preprečiti, saj je malo verjetno, da bi lahko nova vlada že v drugi polovici decembra parlamentu predlagala ustrezne ukrepe. Gre pa tu za nekoliko večji obseg potrebnih sredstev, na ministrstvu za finance ocenjujejo, da bi se stroški za pokojnine 1. januarja povečali za približno 76 milijonov evrov. Tak avtomatizem uskladitve z inflacijo velja tudi za socialne transferje, pri čemer je ocena, da bi tu stroški narasli za približno 25 milijonov evrov.