Vzor brezkompromisnosti

V minulem mesecu smo se tudi v Ljubljani (posredno) spominjali burnega glasbenega dogajanja, ki je pred dvajsetimi leti vzklilo na severozahodu ZDA, zdaj pa je na oder Cvetličarne prihrumela še ena zanimiva druščina iz okolice Seattla. Zasedba The Melvins sicer nikoli ni formalno sodila v vrste grungerjev. Res je, da je v njeni izvirni glasbi navdih našla kopica tamkajšnjih veljakov s Kurtom Cobainom in zasedbo Nirvana na čelu in tudi sami Melvinsi bi se verjetno zlahka pridružili druščini seattelskih bendov, ki so v začetku devetdesetih z rockovsko glasbo osvojili svetovne glasbene lestvice. Toda zdi se, da so takrat načrtno ostali na obrobju razvpitega dogajanja.

Iz današnje perspektive je bila ta poteza pametna. Podobno hitro, kot je vzplamtel, je grungerski ogenj namreč tudi ugasnil, Melvinsi pa bodo prihodnje leto praznovali že tridesetletnico plodne kariere, v kateri so mimogrede navdihnili še številne svetovne zvezdnike alternativne rockovske glasbe. Zadržana pozicija jim resda ni prinesla milijonov prodanih izvodov približno dvajsetih albumov, toda po drugi strani jim je prav ta omogočila, da so vse do danes ostali neodvisni. Glasbo so ves čas lahko ustvarjali brezkompromisno in tako, po trenutnem navdihu, ohranjali vselej izviren in svež izraz, s katerim so osvojili srca glasbenih poznavalcev po vsem svetu. Sodeč po napolnjeni Cvetličarni teh ni malo niti v Podalpju.

Dinamičen nastop je potrdil, da je zasedba tudi na koncertih podobno nepredvidljiva kot pri studijskem ustvarjanju. Čeprav na turneji uradno predstavlja svoj zadnji album The Bride Scream Murder, je repertoar ponudil vpogled v praktično vsa obdobja njenega ustvarjanja. Ušesa so cefrali intenzivno metalsko dronanje, razpacan sludge metal, kričav punk rock, zapohan stoner rock in zvedavo eksperimentiranje s formo, vse skupaj sestavljeno v dobro premišljen in s humorjem začinjen koherenten scenosled. Netipična štiričlanska formacija s karizmatičnim šefom, kitaristom Buzzom Osbornom, basistom in dvema bobnarjema, se rockovskim stereotipom izmika že s svojo bizarno pojavnostjo, ki je razpeta nekje med srednjeveško kostumografijo, bohemsko ekscentričnostjo in klasičnim metalskim pretiravanjem. Podobno kontrastna je tudi glasba, na eni strani zazrta v preteklost in na drugi strani močno zagledana v avantgardno členjenje enkrat hrupnega razgrajanja, drugič matematično natančnega, minimalističnega hibrida raznoterih rockovskih pogruntavščin.

Melvinsi z izvirnim, nekonvencionalnim izrazom najbolj nagovarjajo zahtevnejše občinstvo, toda s humorjem in izjemnim pregledom nad rockovskimi muzikami brez težav dosežejo tudi bolj tradicionalnega poslušalca. To pa jih kljub častitljivi starosti brez dvoma postavlja v ozek krog najbolj prepričljivih, priljubljenih, brezkompromisnih in zanimivih sodobnih rockovskih zasedb.