Kužna nevarnost

Izbruh.

Ali živimo v apokaliptičnih časih? Vsekakor, pravi Kužna nevarnost - do apokalipse nam manjka le korak, le da apokalipsa ne bo izgledala tako kot v filmih 2012 in Armagedon. Ali natančneje: do apokalipse nam manjka le en sam samcat pandemični virus. Ptičjo gripo (ali pa prašičjo gripo), ki je nedavno okužila in prestrašila svet, tu nadomešča MEV-1, infekcija, ki potuje s hitrostjo dotika, s hitrostjo diha, s hitrostjo poljuba, niti ne francoskega, ampak tistega povsem vljudnostnega, prijateljskega, na lice, ali pa starševskega, na čelo. Poguben je že tisti »kissing air«. Kužne so površine, ki razžirajo globino - intima, človeška bližina, je smrtonosna.

Prva pade Gwyneth Paltrow, Američanka iz Minneapolisa. Vrnila se je iz Hongkonga. Takoj za njo pade tudi njen sin. Njen mož (Matt Damon) in njuna hči sta - podobno kot Julianne Moore v Slepoti - imuna, toda MEV-1 se širi po Ameriki in svetu. Z lahkoto, a ne brez razloga: preblizu smo si - preveč rinemo drug v drugega - preveč se dotikamo drug drugega - in preveč se dotikamo površin - kozarcev, kljuk, tipk na liftih, kreditnih kartic, denarja. Oh, in sedežev v kinu. Vsaka površina je le množica ljudi, ki so se je dotaknili - kondenz človeške patologije. Epidemologi (Kate Winslet), doktorji Svetovne zdravstvene organizacije (Marion Cotillard), Center za nadzor nad boleznimi (Laurence Fishburne) in blogerji (Jude Law) se prelevijo v detektive, lovce na »ničelnega pacienta«, iskalce tega, pri katerem se je vse skupaj začelo (podobno kot v filmu In orkester je igral dalje, le da so tam iskali prvega seropozitivnega pacienta), toda proti sebi nimajo le virusa in paranoje, ki kar tekmujeta v hitrosti širjenja, ampak tudi politiko, ki taktizira, birokracijo, ki je prepočasna, farmacevtsko industrijo, ki skuša apokalipso čim bolje unovčiti, medije, ki komaj čakajo na kaos in podobne histerične senzacije, in vojsko, ki komaj čaka, da svet spremeni v koncentracijsko taborišče, in sklade hedge, ki dobijo priložnost za šopirjenje in špekuliranje.

Kužna nevarnost, v svoji eliptični mozaičnosti zelo podobna Soderberghovim Preprodajalcem, je klinična slika družbe, ki si lažje predstavlja konec sveta kot pa konec kapitalizma in v kateri lahko red vzpostavi le represija, kitajska verzija kapitalizma. Družba v Kužni nevarnosti je kaotična, zblojena, neurejena - red pozna le pandemični virus. In kapitalizem hlepi po natanko takem redu - po redu virusa, ki mu je globalizacija omogočila, da je tako svoboden in tako prost kot trg. Bolj ko gledate kapitalizem, bolj vidite »ničelnega pacienta«.