Komentar / Titov primer človekovega dostojanstva
Tudi če sprejmemo razsodbo v primeru Titove ceste, je upravičeno vprašanje, zakaj ustavno sodišče ni tako dosledno pri drugih posegih v človekovo dostojanstvo
V spominu Ljubljančanov bo ostala Titova cesta
© Borut Krajnc
Odločitev ustavnega sodišča o protiustavnosti poimenovanja javne ceste po Josipu Brozu Titu je bila za marsikoga presenečenje. A za ustavnopravni komentar te odločitve to ni pravno odločilno. Pomembneje je, ali je bila presenečenje za predstavnike zgodovinske stroke. Seveda niti njihova subjektivna občutenja niso pravno odločilna za mnenje o ustavnopravni prepričljivosti te odločbe. Drugače je s strokovnimi argumenti, ki utemeljujejo analize zgodovinarjev o družbeni preteklosti in posebni vlogi posameznikov. Seveda ima lahko (podobno kot pri pravnikih) več zgodovinarjev različen strokovni pogled in z njim osebni odnos do preteklega časa in zgodovinskih osebnosti. Takšno razlikovanje je legitimno, četudi naj bi temeljilo na »dokazanih dejstvih«. Lahko pa celoten proces zgodovinskega opisovanja in vrednotenja zgodovine postane manj legitimen, celo nelegitimen, če so razlike v razlagah zgodovine in presojanju te pretirane.