Predvolilne puhlice in resnica

“Slovenija ima velik proračunski primanjkljaj”

Resnica: Slovenija ima manjši proračunski primanjkljaj od povprečja EU. Proračunski primanjkljaj, ki je pred krizo, v obdobju 2000-2007, znašal 1,7 odstotka, se je v krizi, leta 2009, povečal na 5,5 odstotka. V EU se je proračunski primanjkljaj zvišal z 2,2 odstotka na 6,8 odstotka leta 2009.

“Slovenija je zelo zadolžena”

Resnica: Res je, da se je javni dolg leta 2009 povečal nekoliko hitreje, kot je znašalo povprečje EU, a se je tudi Slovenski BDP v primerjavi s tistim v EU veliko hitreje skrčil. Kljub temu Slovenija ni zelo zadolžena, je manj zadolžena od povprečja EU. Slovenski javni dolg, ki naj bi konec leta 2011 znašal 43,3 odstotka BDP, je za 40 odstotnih točk manjši od povprečnega javnega dolga članic EU. Ta znaša približno 85 odstotkov BDP. Po »hitrosti« povečanja javnega dolga v času krize je Slovenija na 11. mestu v sedemindvajseterici, po velikosti dolga pa šele na 19. mestu.

“Državo je treba umakniti iz gospodarstva”

Resnica: V ZDA, kjer je država privatizirala skoraj vse, za zdravstvo porabijo približno 16 odstotkov BDP, v Evropi porabimo pol manj. Multinacionalke, ki so v nekdanjih vzhodnoevropskih državah v devetdesetih letih pokupile velika državna podjetja, tam niso ostale, ampak so proizvodnjo preselile v države s še cenejšo delovno silo. Že pred krizo je bil zato odliv dobičkov v državah, ki so imele veliko tujih naložb, večji od priliva naložb. Razlika med prilivom neposrednih naložb v nove članice EU in odlivom dobičkov se je v času krize še povečala. Tudi v Sloveniji zaradi prodaje npr. Leka švicarskemu Novartisu Lek ni dobil sodobnejše tehnologije, ni povečanega zaposlovanja domačih farmacevtov, ni večje vključenosti raziskovalnih laboratorijev ipd.

“Davki so previsoki”

Resnica: Po obsegu pobranih davkov glede na BDP je Slovenija v evropskem povprečju ali celo pod njim. Poleg tega je v Sloveniji davčna obremenitev manj »solidarna« v primerjavi s povprečjem EU. Relativno bolj je obdavčeno delo, predvsem s socialnimi prispevki, manj pa premoženje. Še podatki: leta 2009 je Slovenija pobrala za 35,6 odstotka BDP davkov, povprečje v EU je bilo 38,4 odstotka. Po deležu posrednih davkov (DDV, trošarine), ki »udarijo« vse enako, Slovenija presega povprečje v EU in je na osmem mestu, po deležu neposrednih davkov (dohodnina ...) pa Slovenija občutno zaostaja in je šele na 18. mestu.

“Državna uprava je prevelika”

Resnica: V slovenski državni upravi je razmeroma malo zaposlenih, smo skorajda na evropskem dnu, ravno tako je v relativnem smislu slovenska državna uprava cenejša. V Sloveniji v državni upravi dela približno 6,5 odstotka zaposlenih, kar je precej manj kot v EU, kjer v državni upravi dela v povprečju 8,5 odstotka zaposlenih. Največ zaposlenih v upravi je v Grčiji (13 odstotkov vseh), najmanj pa na Finskem, kjer v upravi dela malce manj zaposlenih kot v Sloveniji, 6 odstotkov vseh zaposlenih.

“Državna uprava je draga in neučinkovita”

Resnica: Storitve državnih uradnikov nas v Sloveniji stanejo v relativnem smislu 11 odstotkov manj od povprečja v EU. Slovenija za javno upravo potroši okrog 5,6 odstotka BDP, povprečje v EU pa je okrog 6,3 odstotka. Na Cipru recimo za javno upravo namenijo kar 10 odstotkov BDP.

“Država ne pomaga gospodarstvu”

Resnica: Slovenija gospodarstvu nameni že okrog 5 odstotkov BDP na leto, v obliki subvencij in drugih pomoči. Povprečje v EU je nižje in znaša okrog 4,5 odstotka. Največ, skoraj 8 odstotkov, za ta namen porabi Češka.

“NLB moramo prodati, ne dokapitalizirati!”

Resnica: Banke in zavarovalnice so v zahodni Evropi pretežno v domači lasti, v obrobnih državah nove Evrope, predvsem na vzhodu in na jugu, pa so res v pretežno tuji lasti. V zahodni Evropi je tržni delež domačih bank okrog 75-odstoten (v Švici ima npr. vsak kanton banko v svoji lasti), v novi Evropi domače banke in zavarovalnice predstavljajo le 24 odstotkov trga. V času krize se je lastništvo domačih bank v zahodni Evropi zaradi dokapitalizacij še povečalo. Te dokapitalizacije so bile v EU, od Grčije do Nemčije in Francije, veliko večje, kot jih je bila v relativnem smislu deležna NLB. Tri največje banke v Angliji so z državno dokapitalizacijo zdaj v več kot tričetrtinski lasti države, Avstrija je nacionalizirala bančno skupino Hypo Alpe-Adria ... Skrajni primer: tri ključne irske banke so že 100-, 36- in 18-odstotno v državni lasti. Doslej so prejele že 30 milijard evrov neposredne državne pomoči, kar je v sorazmernem deležu v BDP toliko, kot da bi slovenske banke dobile vsaj 6 milijard evrov.

“Javni sektor je prevelik”

Resnica: Delež javnega sektorja v BDP Slovenije je v evropskem povprečju. V Sloveniji delež javnega sektorja znaša 44,97 odstotka BDP, povprečje v EU je 44,11 odstotka BDP. Sicer pa je v EU na prvem mestu Švedska s 54 odstotki, na zadnjem pa Litva s 34 odstotki.

“Država je slab menedžer podjetij”

Resnica: Država je lahko izvrsten menedžer državnih podjetij in naložb. Francija, ki je recimo leta 2004 z dividendami svoj proračun napolnila z 1,4 milijarde evrov, je leta 2010 proračun napolnila že s 4,3 milijarde evrov. Donosnost premoženja, t. i. ROE, je leta 2009 v Franciji znašal 8 odstotkov, podobno tudi v nekaterih drugih državah, kot sta Švedska in Norveška. Res je, da so kazalniki upravljanja državnih podjetij v Sloveniji veliko slabši. Leta 2010 je recimo donosnost državnega premoženja, ocenjenega na 8,5 milijarde evrov, znašala -1,8 odstotka. A po podatkih Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (Aukn) se statistike že izboljšujejo: čisti dobiček državnih podjetij se je recimo letos povečal za okrog 45 odstotkov in je v prvi polovici tega leta znašal skoraj 200 milijonov evrov, Aukn pa namerava t. i. ROE v Sloveniji do leta 2015 dvigniti na 8 odstotkov. ROE v 20 največjih družbah se je že letos dvignil na 3 odstotke.

“Država je neučinkovita pri pobiranju davkov”

Resnica: DURS je za svoje delovanje leta 2010 porabil le 0,96 odstotka vseh pobranih javnofinančnih prihodkov, s čimer se Slovenija uvršča v sam vrh, kar zadeva učinkovitost davčnih uprav. Po zadnji raziskavi evropske komisije je t. i. »primanjkljaj« DDV v Sloveniji ocenjen na okrog 4 odstotke, to pa Slovenijo po učinkovitosti spet uvršča v sam vrh, skupaj z Luksemburgom, Irsko, Nizozemsko in Švedsko.

Vir: Surs, Eurostat, Gospodarska gibanja (EIPF, Mencinger, Štiblar), Aukn, Durs