Neupravičeno privezovanje?

Februarja je v Splošni bolnišnici Izola zaradi požara umrl pacient. Nesreča se je pravzaprav zgodila, ker ga je zaradi njegove varnosti zdravstveno osebje fiksiralo na posteljo. Bolnik iz iste sobe ga je poskušal osvoboditi, in sicer s sežigom vezi, s katerimi je bil pacient fiksiran na posteljo. Pri tem je izbruhnil požar, zaradi katerega je bilo evakuiranih več bolnikov v nadstropju, privezani pacient pa je pretrpel hude opekline, zato so ga premestili v ljubljanski klinični center. Čez teden dni je umrl.

Da gre za sporen primer omejevanja človekovih pravic in svoboščin, je opozorila varuhinja človekovih pravic. Prisilna varovalna sredstva se včasih uporabljajo v psihiatričnih bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih, a pod zelo strogimi pogoji. Kot je povedala psihiatrinja Vesna Švab, morajo tam takšne ukrepe prijaviti sodišču, varuhu človekovih pravic in o njih obvestiti sorodnike. Ukrep se uporablja v zelo omejenem obsegu, takrat ko se uporabi, pa mora biti izveden strokovno. Bolnišnice se za to odločijo recimo pri zdravljenju starejšega dementnega bolnika, pri katerem se s privezovanjem preprečuje padec s postelje in morebiten zlom kolkov.

Način odobritve prisilnih ukrepov je precej enostavnejši kot v psihiatričnih ustanovah.

V Izoli so v odgovoru varuhu navedli, da prisilne ukrepe navadno izvedejo medicinske sestre, ki pred tem obvestijo zdravnika in nadzorno medicinsko sestro. Zunaj rednega delovnega časa nevrologov, ko je za oddelek pristojen dežurni internist, pa medicinska sestra obvesti dežurnega zdravnika in ta fiksacijo odobri ustno po telefonu. Način odobritve je torej precej enostavnejši kot v psihiatričnih ustanovah, čeprav za to sploh ni ustrezne zakonske podlage. Pri konkretnem bolniku so se v Izoli za ukrep odločili, ker je pacient večkrat želel vstati s postelje, »čeprav ga desni udi niso ubogali. Obstajal je tudi strah, da bi padel z balkona tretjega nadstropja. Brez fiksacije je obstajala velika verjetnost, da bi brez nje omenjeni bolnik padel s postelje,« so pojasnili.

Ne glede na morebitno upravičenost načina obravnave je urad varuhinje človekovih pravic na ministrstvo za zdravje naslovil pobudo za dopolnitev zakonodaje.