Plošča / David Lynch: Crazy Clown Time
2011, Sunday Best Recordings
+ + +
Če smo pričakovali, da bo kultni režiser, ki se je že preizkusil tudi kot glasbenik, s prvencem pogrnil na vsej črti, smo se zmotili. Plošček, ki ga avtor označuje za moderni bluz in najbolje deluje kot celota, vpelje vokalistka skupine Yeah Yeah Yeahs Karen O, ki glas posodi komadu Pinky’s Dream. Vokalne akrobacije nato v celoti prevzame Lynch in s popačenim vokoderskim vokalom, zasanjanimi sintetizatorji ter uporabo električnih kitar popelje do konca trip-hopovsko, na trenutke elektronsko obarvane plošče. Lynch praviloma suvereno streže z ikonično filmsko glasbo, ki narekuje atmosfero vsakega njegovega filma, a tega, žal, ne moremo reči za tale nekoliko melanholičen plošček. Kljub temu bo gotovo zadovoljil njegove fene.
Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.