Venezuela vrača zlate rezerve v svojo centralno banko

Venezuelski predsednik Hugo Chavez je sporočil, da je Venezuela začela z vračanjem svojih rezerv zlata iz zahodnih bank, predvsem britanskih in ameriških. Prva pošiljka zlata naj bi bila že na poti iz Velike Britanije. “Zlato, ki je bilo tam, bo kmalu prispelo. Opozicija trdi, da bom zlato spravil v predsedniško palačo, ga izročil Kubi in podobno. Zlato bo šlo tja, od koder ne bi smelo oditi nikoli – v Centralno banko Venezuele,” je v televizijskem intervjuju dejal levičarski predsednik Venezuele.

Hugo Chavez je znan kot oster kritik zunanje politike ZDA in evropskih držav, kot nasprotnik intervencij v Iraku, Afganistanu in Libiji, za svojo popularnost v državi pa se lahko zahvali tudi nacionalizaciji dobičkov od naftnih podjetij, zaradi česar se je bistveno povečala blaginja prebivalstva. Zaradi vse hujše svetovne gospodarske krize in še posebej krize v območju evra, je Chavez ukazal vrnitev zlata v vrednosti enajst milijard dolarjev. To zlato naj bi pomenilo zaščito v primeru nestabilnosti na finančnih trgih. Venezuela ima po podatkih Svetovnega sveta zlata (WGC) petnajste največje zlate rezerve na svetu. Po podatkih iz avgusta letos, je imela Venezuela v posesti 365 ton zlata, od tega 211 ton zlatih rezerv v ameriških, evropskih in švicarskih bankah. “To je naše zlato. To so naše ekonomske rezerve za naše otroke. Rezerve se povečujejo in še se bodo povečevale, tako zlate rezerve kot ekonomske rezerve. Venezuela bo postala ekonomska sila, toda ne za buržuje in kapitalizem, temveč za prebivalce Venezuele,” je dejal predsednik Venezuele Hugo Chavez.

Umik venezuelskega zlata iz evropskih in ameriških bank pa očitno ni samo propagandna poteza, pač pa ima svojo podlago v resni krizi, ki se vse bolj razrašča. Na to opozarja vse več analitikov, tudi v ameriških in evropskih bankah. “Čas se izteka. Mislim, da imamo samo še nekaj mesecev – lahko pa bi bili tudi tedni ali dnevi – predno bo nastopila nevarnost bankrota držav, kot so Španija ali Italija, kar bi bila finančna katastrofa, v katero bi zapadli tudi ameriški in evropski bančni sistemi,” ocenjuje Willem Buiter, vodilni ekonomist banke Citi.

Kriza se je medtem iz evropskega obrobja preselila v osrčje Evrope. Najbolj šokantno spoznanje za bančnike je bilo zagotovo dejstvo, da Nemčija ob zadnji prodaji obveznic ni uspela prodati tretjine svojih obveznic. To je dokaz, da investitorji vse bolj “razmišljajo z nogami” ter umikajo svoje investicije iz območja evra. K temu je potrebno dodati tudi poročila o začetku množičnih dvigov denarja iz portugalskih, grških, irskih in italijanskih bank. Kriza vse bolj prizadeva celo države, ki imajo po ocenah bonitetnih hiš oceno “trojnega A” kot so na primer Finska, Nizozemska, Francija in Avstrija. Pred vsem Franciji grozi skorajšnje zmanjšanje bonitetne ocene, pribitki na obveznice pa so v primeru Italije že pred tednom dni presegli magično vrednost sedmih odstotkov in so sedaj že višji od osmih odstotkov, kar je za Italijo dolgoročno nevzdržana in nesprejemljiva cena. Neprestano narašča tudi cena menjave evrov za dolarje. Dodatna težava je tudi vse večja nevarnost, da se dolžniška kriza spremeni v “kreditni krč”, ki bi gospodarstvo poslal po poti nezadržne recesije. Poleg evropske krize bi na recesijo lahko vplivalo tudi “avtomatsko” omejevanje izdatkov ameriškega proračuna, do katerega bo zaradi propada dogovora med demokrati in republikanci v ZDA prišlo najkasneje v naslednjem letu.