Samouresničujoča prerokba

Januarja 2007, v mandatu Janeza Janše, je v javnost prišel tajni dokument, ki so ga pripravili v Analitsko-raziskovalnem centru Banke Slovenije, vseboval pa je napoved visokega javnofinančnega primanjkljaja naše države v prihodnjih letih.

Po napovedih iz tega dokumenta naj bi bila t. i. maastrichtska meja presežena konec leta 2008 oziroma v začetku leta 2009, leta 2010 naj bi javnofinančni primanjkljaj znašal štiri do pet odstotkov BDP, letos pa pet do šest odstotkov BDP. Ta napoved Banke Slovenije iz novembra 2006 je bila deležna ostrih kritik Janševe vlade, zlasti finančnega ministra Andreja Bajuka, pa tudi tedanjega direktorja vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj Janeza Šušteršiča, zdaj kandidata na listi Gregorja Viranta.

Predsednik SNS in poslanec Zmago Jelinčič, ki je ta dokument z oznako strogo zaupno spravil v javnost, je razlagal, da so vse ocene namerno prirejene tako, da bi se Slovenija prikazala kot nesposobna za izpolnitev pristopnih meril, kar naj bi navsezadnje zavrlo našo pot v t. i. območje evra. V Banki Slovenije so se zaman branili, da gre za interno gradivo, ki ga ni obravnaval ne svet Banke Slovenije ne kak drug organ centralne banke, ministrstvu za finance pa so očitali podtikanje in podcenjevanje tveganj. Ko so novinarji Šušteršiča povprašali, kako realna se mu zdi projekcija, da bi se javnofinančni primanjkljaj Slovenije do leta 2010 lahko povzpel na štiri do pet odstotkov BDP, je samozavestno odvrnil: „Če prav razumem, gre za projekcijo, ki predvideva popolno pasivnost vlade, davčno reformo, ki znižuje prihodke, in enako rast odhodkov, kot je bila v preteklosti. Mislim, da to ni realno.“ Da bi imeli tolikšen primanjkljaj, bi se morala politika ministrstva za finance po Šušteršičevem strokovnem mnenju „postaviti na glavo“.

Očitno se je dejansko postavila na glavo, sporna projekcija analitikov centralne banke je bila skoraj povsem točna. Z dokumenta je bila kmalu za tem, ko so ga dobili novinarji, umaknjena oznaka zaupnosti, vendar se javnost nikoli ni zares zamislila nad preroškostjo te napovedi. Spomnimo se: prav ta dokument je bil ključni razlog, da Mitja Gaspari leta 2007 v državnem zboru ni dobil zadostne podpore za ponovitev mandata guvernerja. Gasparijev poraz je bil resda prej posledica njegove politične neustreznosti kot pa očitkov vladajoče elite na račun strokovne kompetentnosti. A ostal je grenak priokus. Nekdanji minister za razvoj Jože P. Damijan na vrhuncu afere ni brez razloga dejal: „Resnično mi gre na bruhanje ob teh Bajukovih političnih intrigah v ozadju.“