Ekonomija / Nov mestni minipleks

Poslopja starih kinodvoran pa propadajo

Petra Tihole
MLADINA, št. 48, 2. 12. 2011

Zaprta dvorana nekdanjega Kina Bežigrad

Zaprta dvorana nekdanjega Kina Bežigrad
© Borut Krajnc

Pred desetimi leti, ko je nastal multipleks v nakupovalnem središču na obrobju Ljubljane, so se začele kinodvorane po mestu zapirati. Nedavno je umrl še zadnji komercialni kino zunaj BTC-ja, Kino Vič. Zdaj je tam klub Cirkus. V širšem središču Ljubljane sta tako ostala le še prenovljena Kino Dvor in Center urbane kulture Kino Šiška, ki vsak po svoje, prvi kot art, drugi kot občasni kino, nadaljujeta nekdanji kinozgodbi. Znova pa je zaživel pred tremi leti zaprti Kino Komuna. S filmi streže tudi Kinoteka.

A Ljubljana ni edino mesto, ki ima takšne težave. V Mariboru je jeseni epilog dočakal dolga leta propadajoči Kino Udarnik. Nekoč zapuščena kinodvorana danes ponuja kakovostne kulturne in urbane zgodbe. V Ilirski Bistrici je mestni kino sameval, dokler ni dobesedno razpadel. Zdaj tam stojijo novi bloki. V Novem mestu pa je v Domu kulture sedež dobil Anton Podbevšek Teater.

Če se vrnemo v Ljubljano, mestne uprave propadanje mestnih kinodvoran ne gane. Načelnik oddelka za kulturo Uroš Grilc pravi, da so za razmere odgovorni lastniki kinodvoran in poslopij, v katerih so te delovale. Sicer pa občina v prihodnjem obdobju načrtuje investicijo v nov, sodobni minipleks mestnega kina, ki bo dolgoročno zagotovil razvoj filmske kulture v prestolnici. Neuradno smo izvedeli, da so trenutno v fazi preverjanja lokacije pri Figovcu. Projekt bo idejno končan do prihodnjega leta.

In kaj se dogaja z drugimi dvoranami? V ljubljanski soseski Moste grafit na stavbi 20 let propadajočega Kina Triglav pravi: „Ljudje si več ne morejo zatiskati oči. Šepetalec v temi.“ Lani so stavbo vrnili salezijancem, duhovnik Franc Maršič pravi, da je poslopje „dejansko demolirano, in to v imenu kulture“. Ker denacionalizacijski postopki niso končani, odgovora o načrtih za prihodnost nismo dobili, a kina se tam najbrž ne moremo več nadejati.

Podobno velja za zapuščeni in zaprašeni bežigrajski kino, ki ga je leta 2008 kupilo podjetje KD Kvart. „Prostore Kina Bežigrad, ki smo jih pred časom kupili od Koloseja, skušamo oddati ali prodati že dalj časa,“ pravijo. Do sedaj brez uspeha. Če v kratkem ne dobijo ustreznega najemnika ali kupca, nameravajo objektu spremeniti namembnost in v njem zagnati drugo dejavnost. O šišenskem Kinu Mojca, nekdanjem kinu za najmlajše, noče nihče govoriti, saj je še vedno v denacionalizacijskem postopku. Nekoč najmanjši Kino Kompas je prešel v zasebno last, dvorana Union pa je danes večnamenski prostor.

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti