Kritika / Björk: Biophilia

+ + +

Pri Björk so pričakovanja vedno velika. Tudi tokrat, ko je islandska glasbenica v pokušino ponudila nov glasbeni posladek, ni bilo nič drugače. V bogati 25-letni glasbeni karieri je že ničkolikokrat dokazala, da se ne boji novega in neznanega. Ob izdaji tokratnega eksperimentalnega izdelka, ki sledi njenemu zadnjemu, leta 2007 izdanemu ploščku Volta, smo si še prav posebej meli roke. Biophilia je njen osmi album po vrsti in prvi, ki je nastal v sodelovanju z Applom. Plošček, ki v svojem bistvu ne ponuja zgolj zvočnih užitkov, je pravzaprav multimedijski projekt. In ko izvemo, da je razlaga izraza Biophilia instinktivna povezanost vsega živega, ni njena odločitev, da zaplava v nove vode, nikakršno presenečenje. Še posebej, ker se tudi glasbena industrija v času digitalizacije pospešeno ukvarja z razmislekom o novih poteh.

Že nekaj časa je na delu preoblikovanje procesa uživanja glasbenih izdelkov. Kje so že časi, ko so se malikovali trakovi, vinilke in kasete. Glasba, vse prepogosto v službi denarja, danes išče nove poti. A kdor se tokrat nadeja glasbenih užitkov, se bo pošteno opekel. Pretežno tihe, repetitivne zvočne podlage se občasno razvijejo z gromkimi beati. Slabo izdelane zvočne kulise v ospredje subtilno prepuščajo vokal, ta pa okuži in popelje v prostran, z vsem živim prepleten svet.

Deset novih skladb, ki se tematsko naslanjajo na naravo, intimno spregovori o nastanku življenja. Björk naslika svoj, od človeka ustvarjeni univerzum, v katerega nas popelje z zvokom in s sliko. Z aplikacijami, ki so nastale v ustvarjalni navezi s producentom Damianom Taylorjem in medijskim umetnikom Scottom Snibbom, pa nas avantgardna glasbenica povabi na raziskovanje novih svetov. Prek ustvarjalno oblikovanih aplikacij - oblikovali so inter­aktivno okolje za vsako od skladb - postrežejo z interaktivno izkušnjo in nas povabijo k igri grajenja in raziskovanja. Tu je tudi ambicija, da album deluje kot izobraževalno orodje, s katerim želi približati glasbo najmlajšim.

Del projekta neukročene rdečelaske, ki v ospredje postavlja odnos med glasbo, naravo in tehnologijo, so ekstravagantni živi nastopi, bogati z izbirnimi, za ta projekt izdelanimi instrumenti, ki na odru delujejo kot razkošni scenski elementi. Biophilia je prostrana galaksija. V ospredje pa potiska predvsem vizualno - to gotovo zasenči glasbo, pa tudi znameniti Björkin vokal. Nekakšen prehodni album, ki več užitkov gotovo ponudi v živo, saj je to predvsem projekt z več performativnega kot glasbenega potenciala.