Pozabljeni aids

Bjørn Lomborg, je avtor knjig Skeptični okoljevarstvenik in Ohladi, vodja organizacije Copenhagen Consensus in izredni profesor na Københavnski poslovni fakulteti.

2. 12. 2011  |  Mladina 48  |  Komentar

Prepričanje, da bomo kmalu zajezili aids, je dvorezen meč. Okoli 30 milijonov ljudi po svetu živi z virusom HIV, še 30 milijonov se jih bo verjetno okužilo v prihodnjem desetletju, če se bo sedanji trend nadaljeval. Sredstva iz razvitih držav se zmanjšujejo - in to gibanje je treba spet obrniti. Hkrati se moramo zavedati, da je bilo za dobronamerne poskuse reševanja življenj porabljenih veliko milijard dolarjev, ni pa bila opravljena kakovostna presoja, kakšen je bil učinek teh naložb. Ob tem se velja zamisliti.

To ne drži le za kampanje o vzdržnosti, za katere ni dokazov o učinkovitosti, temveč tudi za številne druge akcije, povezane z aidsom, ki so bile deležne večje pozornosti. Ne vemo, kaj deluje sistematično, kje in zakaj - in kako ponoviti uspehe.

V okviru projekta RethinkHIV sta možganski trust Copenhagen Consensus in Rusheva fundacija prosila 30 ekonomistov, ki se največ ukvarjajo z virusom HIV, naj ob podpori epidemiologov, demografov in zdravnikov razčlenijo najobetavnejši odziv na epidemijo na najbolj prizadetem območju, v podsaharski Afriki. Preveriti so morali, kaj bi lahko dosegli z dodatnimi naložbami na šestih ključnih področjih: pri preprečevanju okužb s spolnimi odnosi, zmanjšanju drugih načinov okužbe, zdravljenju ljudi, ki zbolijo, pobudah za okrepitev socialne politike in zdravstvenega sistema v boju proti virusu HIV oziroma aidsu ter raziskavah cepiva.

Okoli 30 milijonov ljudi po svetu živi z virusom HIV, še 30 milijonov se jih bo verjetno okužilo v prihodnjem desetletju, če se bo sedanji trend nadaljeval.

Poleg tega sta možganski trust Copenhagen Consensus in Rusheva fundacija prosila pet najboljših ekonomistov na svetu - med njimi tri Nobelove nagrajence -, naj pripravijo sklepe, kako najsmotrneje porabiti dodatna sredstva, s čimer sta želela spodbuditi razpravo o prednostnih nalogah boja proti okužbi z virusom HIV oziroma proti aidsu na podlagi raziskave RethinkHIV. Skupina je izluščila pet naložb, ki bi po njenem mnenju morale biti na vrhu seznama ljudi, ki odločajo o tem.

Najpomembnejše je, da je poudarila nujnost večjih naložb v razvoj cepiva proti virusu HIV. To je seveda dolgoročnejši odziv na epidemijo; raziskava Deana Jamisona in Roberta Hechta, ki sta jo opravila za Rethink­HIV, kaže, da se bo splošno cepljenje začelo šele čez 20 let, če pa bi sedanja sredstva povečali za približno desetino oziroma sto milijonov dolarjev na leto, bi nanj čakali bistveno manj časa. S tem bi rešili milijone življenj in morda celo dolgoročno zadušili epidemijo, hkrati pa pripomogli k boljši znanstveni raziskanosti bolezni. Koristi na vsak porabljeni dolar bi utegnile doseči več deset dolarjev.

Kot kratkoročnejši odziv na epidemijo je Nobelove nagrajence prepričala raziskava ekonomistke Lori Bollinger, ki je ugotovila, da bi do leta 2015 lahko tako rekoč preprečili prenos virusa HIV z matere na otroka, če bi v ta namen na leto zbrali 140 milijonov dolarjev več kot zdaj. Leta 2008 se je z virusom okužilo okoli 350.000 novorojenčkov, in sicer med nosečnostjo in porodom ter z dojenjem, to pa je približno petina vseh novih okužb. Ker imamo zelo gospodarne programe za preprečevanje te tragedije, je ta naložba več kot priporočljiva, menijo Nobelovi nagrajenci.

Enako velja za večjo porabo za varnejše transfuzije krvi. Bollingerjeva je preračunala, da bi z letno naložbo dveh milijonov dolarjev v obdobju petih let transfuzije krvi do leta 2015 postale stoodstotno varne, s čimer bi preprečili več kot 131.000 okužb z virusom HIV in pomirili strah pred okužbo pri skoraj pol milijarde ljudi, ki bi sicer prejeli ne dovolj temeljito preverjeno kri.

Nobelovim nagrajencem se dobra naložba zdi tudi obrezovanje moških, saj bi bil ta izjemno poceni poseg zelo učinkovit, če bi ga uvedli po vsej Afriki.

Vemo, da se z obrezovanjem možnost za prenos okužbe z ženske na moškega zmanjša za do 60 odstotkov. Raziskava Jera Behrmana in Hans-Petra Kohlerja s pensilvanske univerze dokazuje, da bi se morali osredotočiti na to, kako razširiti obrezovanje odraslih moških po vsem območju in jih prepričati, da je poseg pameten. Zagotoviti bi bilo treba tudi svetovanje, da moški obrezovanja ne bi razumeli, kot da so z njim cepljeni proti okužbi in bi se zato začeli obnašati bolj tvegano.

Zmanjševanje sredstev za boj z aidsom moramo ustaviti in zagotoviti dodaten denar za preobrat v spoprijemanju s to boleznijo. Projekt RethinkHIV, ki poudarja učinkovite naložbe - tudi tiste, ki za zdaj niso na vrhu seznama politikov -, je z ekonomskimi argumenti dokazal, da je treba narediti prav to.

(c) 2011 Project Syndicate