Iran sestrelil “letečega robota”- izvidniško daljinsko vodeno letalo

Iranska vojska naj bi sestrelila ameriško vohunsko letalo, v iranskih vojaških objektih pa se vrstijo skrivnostne eksplozije. Se je prikrita “vojna 21. stoletja” z Iranom že začela?

Iranske oblasti so sporočile, da so sestrelile in da imajo v rokah “le malo poškodovano” izvidniško daljinsko vodeno letalo RQ-170 Sentinel, ki velja za eno od najnaprednejših letal takšne vrste na svetu. Letalo naj bi bilo sicer uporabljeno v misiji na vzhodnem Iranu. Če bi Iran res prišel v posest tega letala, bi lahko to za ZDA imelo resne posledice, saj bi bila s tem Iranu dostopna tudi najmodernejša tehnologija, skupaj z zaupno konstrukcijo letala, občutljivimi senzorji in podobno. Pri tem so posledice sestrelitve letala še vedno nejasne, ker Iran doslej ni pokazal nikakršnih slik “Sentinela”. Ameriški viri ob tem trdijo, da ni verjetno, da bi Iran lahko dobil v roke skoraj nepoškodovano letalo, ker naj bi bilo vohunsko letalo opremljeno z mehanizmi za samouničenje.

Huw Williams, strokovnjak revije Jane's International Defence Review, opozarja, da je podjetje Lockheed Martin letalo RQ-170 Sentinel razvijalo v enem od najbolj skrivnostnih in zaščitenih programov na svetu. Ta letala so uporabili tudi v opercijah, ki so pripeljale do likvidacije Osame bin Ladna. Letalo je namenjeno zbiranju informacij in prestrezanju komunikacij. V rokah iranskih strokovnjakov bi lahko razkrilo tehnologijo, zaradi katere je skoraj nevidno. To bi lahko Iranu omogočilo, da podobna letala kasneje lažje odkriva med vohunskimi misijami nad svojim ozemljem. Celo zgolj možnost, da so v Iranu letalo res sestrelili bi lahko ZDA prisilila v to, da v prihodnje več denarja investira v nove tehnologije, s katero bi morda lahko izničili škodo, ki je nastala z izgubo brezpilotnega letala. Britanski strokovnjak Paul Rolfe ocenjuje, da “bi bilo zelo nenavadno, če se na najvišjih mestih ne bi spraševali, kaj se bo zgodilo, če bi Iran, Kitajska ali Severna Koreja prišli v posest ene od the zadev?” Vendar pa istočasno predvideva, da je letalo padlo na tla s hitrostjo “800 kilometrov na uro” in je bolj verjetno, da bodo tisti, ki so ga sestrelili, “iz puščave še pet let pobirali koščke keramike”. Ta letala naj bi bila izdelana praktično povsem brez kovine, prebarvana pa naj bi bila tudi s posebnimi barvami, ki vpijajo radarske odboje. Letalo naj bi imelo razpon kril okoli 20 metrov, letelo pa naj bi lahko tudi na višinah do 15.000 metrov. Iran je že januarja letos trdil, da je sestrelil dve ameriški brezpilotni letali in napovedal, da jih bo javno razkazal. Meseca julija naj bi predstavniki iranske vojske pokazali več sestreljenih letal ruskim strokovnjakom. Julija je iranski poslanec Ali Aghazadeh Dafsari potrdil, da naj bi iranska revolucionarna garda sestrelila ameriško brezpilotno letalo, ki je poskušalo zbirati informacije nad eno od lokacij, kjer se nahajajo obrati za predelavo urana.

Zanimivo je tudi poreklo imena letala. “Sentinel” je pravzaprav oznaka za izmišljenega, mutantskega robota, katerega naloga je iskanje in ubijanje ljudi. Sentineli od leta 1965 nastopajo predvsem v stripovskih zgodbah ki jih izdaja Marvel Comics in so nasprotniki X-Mena. Ponavadi so visoki kot trije običajni nebotičniki, lahko letijo, izstreljujejo energetske žarke in detektirajo “mutante”.

Brezpilotni Sentinel, uporabljen nad Iranom je sicer res znal leteti, vendar vsaj po oznaki sodeč ni bil oborožen. Toda kot vse kaže, bi lahko bil sestreljeni “Sentinel” samo predhodnica vse bolj oboroženega pritiska na Iran. Na tleh namreč vse bolj očitno že poteka vojna, ki pa je vsaj na zunaj še vedno prikrita. Dvanajstega novembra je namreč v glavni bazi za razvoj balističnih izstrelkov v Bidganehu, okoli 50 kilometrov zahodno od Teherana prišlo do eksplozije, v kateri je bil ubit general Hasan Tehrani Mogadam, vodja iranskega raketnega programa in še 16 drugih znanstvenikov in vojakov. V skladu s poročili IAEA naj bi iranski znanstveniki razvijali rakete, sposobne prenosa jedrskih izstrelkov. Prejšnji teden pa je prišlo še do ene eksplozije, ki je povzročila resne poškodbe v jedrskem kompleksu za predelavo urana v Isfahanu. Patrick Clawson iz washingtonskega Inštituta za bližnji vzhod ocenjuje, da so te eksplozije podobne “vojni 21. stoletja”, ki naj bi jo sestavljala “kampanja računalniške vojne ter na pol priznanih sabotaž”. Iranski jedrski program naj bi utrpel veliko škodo tudi zaradi računalniških virusov, domnevno programiranih v izraelu. Prav zato je iranski duhovni vodja ajatola Ali Hamnej izdal ukaz vojski, s katero je dvignil bojno pripravljenost in zahteval razpršitev raketnih in drugih sil države. Iranske protizračne sile naj bi istočasno oblikovale vrsto “enot za hiter odziv” za primer sovražnega zračnega udara – ki se je morda že začel, ne da bi to kdorkoli sploh opazil.