Kultura / Pač mulca: Knjiga spominov botrice punka in vizualne umetnice Patti Smith
V Kinu Šiška je založba Modrijan v torek pripravila pogovor o nedavno izdani knjigi spominov pesnice, botrice punka in vizualne umetnice Patti Smith (1946). Knjiga Pač mulca je po besedah prevajalca Jureta Potokarja nenavadna in veličastna zgodba o prijateljstvu s fotografom Robertom Mapplethorpom in lep priročnik o tem, kako postaneš umetnik.
Kot je dejal Potokar, je ob prevajanju zelo užival, saj je knjiga napisana izjemno spretno, "kaj drugega bi od Smithove težko pričakovali". Z njo se je prvič srečal prek njene pesniške zbirke "Babel" iz leta 1978. "To je bila pravzaprav prva knjiga, ki sem jo prevajal. Od kje ta drznost, še danes ne vem," je dejal Potokar. Po besedah glasbenega publicista Gregorja Baumana je pričujoča knjiga tudi knjiga o New Yorku. Iz nje je razvidna likovna senzibilnost Smithove, je nadaljeval Potokar, kajti "mesto v knjigi zelo plastično zaživi in človek si zaželi, da bi si vse te stavbe sam ogledal".
"Jaz v beatniških sandalih in Robert s svojo ljubeznijo do korald in telovnika iz ovčje kože. S podzemsko sva se odpeljala do West Fourth Streeta in preživela popoldne na Washington Squaru," piše Smithova. In še: "Hodila sva proti fontani, epicentru dogajanja, ko se je ustavil star par in naju neprikrito opazoval. 'Oh, slikaj ju,' je rekla ženska svojemu zmedenemu možu, 'mislim, da sta umetnika'. 'Oh, daj no,' je skomignil. 'Pač mulca'".
Frontman punkovske zasedbe Pankrti in novinar Peter Lovšin je pojasnil, kako je prvič slišal za Smithovo. Bilo je leto 1977 in Pankrti so poslali Gregorja Tomca v "izvidnico" v London. Prinesel je nekaj kompilacij s skladbami Smithove. "Njeni komadi so preraščali ozke okvirje tega, kar se je pri nas imenovalo punk. Prinesla je različnost v dojemanje punka," je poudaril.
Po Baumanovih besedah sta z Mapplethorpom do umetnosti imela erotičen odnos. "Oba povezuje globoka predanost lastnemu ustvarjanju," je dodal Potokar. Volja do umetnosti je bila pri njiju tako močna, da sta šla tudi preko fizičnih mej, živela v revščini in pogosto podhranjena. Smithova se spominja, kako sta si lahko privoščila le eno vstopnico za muzej, in kako je tisti, ki je vstopil, drugemu podrobno poročal o vsem, kar je videl. "Mi smo takrat živeli v drugačni družbi, tako reven nisi mogel biti," je dejal Lovšin.
Z Mapplethorpom sta bila prijatelja in tudi ljubimca. Spoznala sta se leta 1967 kot 20-letnika v Brooklynu. Kot je dejal Potokar, je on kasneje postal eden največjih fotografov 20. stoletja "z opusom fantastičnih in sugestivnih fotografij", med drugim tudi avtor naslovnice za njeno prvo ploščo "Horses" (1975). Preden je leta 1989 umrl zaradi aidsa, mu je obljubila, da bo napisala njuno življenjsko zgodbo. Zato se knjiga bere kot "posvetilo življenju", je dejal Bauman.
Po besedah Potokarja je najbolje popisano, kako je iz pesnice postala glasbenica in pevka, kako je sestavljala spremljevalno skupino. "Jezik ji je stekel še bolj gladko, ko je imela skupino. Glasba je spodbudila najlepšo poezijo 20. stoletja, hkrati pa je poezija s pomočjo glasbe dosegla najširšo množico ljudi," je ocenil Lovšin. Leta 2001 je prvič nastopila v Sloveniji, in sicer na odličnem koncertu v Križankah, so se strinjali sodelujoči v pogovoru.
V knjigi o koncu 60. in prvi polovici 70. let minulega stoletja nastopa plejada slovitih osebnosti, kot so Jimi Hendrix, Janis Joplin, Jim Morrison in Andy Warhol, in veliko manj znanih, vendar pomembnih imen zunaj glasbenih krogov, je povedal Potokar.
Za knjigo, v kateri je objavljenih več kot 30 fotografij, med njimi tudi Mapplethorpovih, je Smithova lani prejela ameriško državno nagrado za književnost. Po knjigi pa v sodelovanju z Johnom Loganom že ustvarja scenarij.
fG5SeN39eGo