Širokopasovna Slovenija

V evropski sedemindvajseterici je v letu 2011 širokopasovni dostop do interneta imelo 68 odstotkov gospodinjstev, kar v primerjavi z letom 2006, ko je širokopasovni internet imelo le 30 odstotkov gospodinjstev, pomeni več kot podvojitev.

V Sloveniji se je delež gospodinjstev s širokopasovnim internetom povečal nekoliko manj - s 34 na 67 odstotkov.

Tako kažejo rezultati raziskave o rabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v državah članicah EU ter na Islandiji, Norveškem, Hrvaškem, v Makedoniji in Turčiji, ki jih je danes objavil evropski statistični urad Eurostat.

Najvišji delež gospodinjstev s širokopasovnim dostopom imajo na Švedskem - tam je takšnih gospodinjstev 86 odstotkov. Med navedenimi državami izven EU je še višje Islandija s kar 93 odstotki. Najnižji delež med članicami EU ima Romunija z 31 odstotki. Njen delež je najnižji tudi ob upoštevanju držav nečlanic, zajetih v raziskavo. Ob upoštevanju tudi ozkopasovnih, torej manj hitrih internetnih povezav se delež gospodinjstev z internetnim dostopom v EU povzpne na 73 odstotkov - v letu 2006 je ta delež znašal 49 odstotkov.

Slovenija je v tem primerjalnem obdobju zabeležila dvig s 54 na 73 odstotkov; Nizozemska je s 94 odstotki na prvem mestu, Bolgarija pa s 45 odstotki na zadnjem mestu. Med državami nečlanicami, zajetimi v raziskavo, je slabša le še Turčija, kjer ima internetni dostop le 43 odstotkov gospodinjstev.

Eurostat še ugotavlja, da so leta 2011 v EU najmanjši delež ljudi v starosti od 16 do 74 let, ki še nikoli niso uporabili interneta, zabeležili na Švedskem. Tam je takih bilo le pet odstotkov posameznikov.

Najvišji, 54-odstoten delež ljudi, ki še nikoli niso uporabili interneta, je v Romuniji. V Sloveniji ta delež znaša 29 odstotkov. Spletno nakupovanje je medtem najbolj razširjeno v Veliki Britaniji - v zadnjem letu je blago ali storitev prek spleta naročilo 82 odstotkov uporabnikov interneta. Povprečje v EU znaša 58 odstotkov, kar pomeni, da je Slovenija z zabeleženim 45-odstotnim deležem pod povprečjem. Najnižji, 13-odstoten delež beležijo v Bolgariji in Romuniji. (STA, mm)