Bodo Volili tudi tujci?

V francoskem senatu ima levica od letošnje jeseni prvič v peti republiki večino in pričakovati je bilo, da bo oživila nekatere razprave, ki jih je konservativna večina desetletja blokirala. Zakonski predlog, po katerem naj bi na lokalnih volitvah volili tudi tujci iz držav, ki niso članice EU, v Franciji pa bivajo vsaj deset let in plačujejo davke, ni novost. Prvi je tak zakon v kampanji leta 1981 obljubljal že François Mitterrand, edini levičarski predsednik po drugi svetovni vojni. Doslej so o njem razpravljali že vsaj desetkrat, celo Nicolas Sarkozy, ki ga zdaj ostro zavrača, mu je bil v letih od 1997 do 2001 naklonjen. A senat je zakon vztrajno zavračal. Zdaj ga je iz naftalina potegnila socialistična stranka (PS), katere kandidatu Françoisu Hollandu na predsedniških volitvah čez štiri mesece javnomnenjske raziskave napovedujejo zmago. Volilna pravica tujcev naj bi namreč ovirala vzpon skrajne desnice. Prav tako naj bi prispevala k učinkovitejši integraciji priseljencev, ker naj bi imeli tujci kot občinski svetniki, za podžupane in župane namreč ne bi mogli biti izvoljeni, več vpliva na priseljensko populacijo kot „avtohtoni“ Francozi. A v večinski Sarkozyjevi UMP volivce svarijo, da si poskuša PS s podelitvijo volilne pravice tujcem, povečini muslimanom, le povečati volilno bazo, ki naj bi jo obupno potrebovala.Bodo volili tudi tujci?