Kritika / Misija nemogoče - Protokol duh

zadržan

Bourne sreča Bonda.

Protokol duh, četrti del Misije nemogoče, se začne z ruskim 11. septembrom - z razstrelitvijo Kremlja, ki jo podtaknejo Ethanu Huntu (Tom Cruise) in njegovi ekipi. Hunt ni razstrelil Kremlja, toda bil je tam, tako da se znajde na begu, ki je obenem že tudi misija - lov na Hendricksa (Michael Nyqvist), švedskega „norca“, ki hoče začeti atomsko vojno.

V bondiadi bi mu bilo ime Blofeld. Protokol duh izgleda po malem kot reklama za Jamesa Bonda (vključno z vrtenjem globusa, eksotičnimi lokacijami in „neverjetnimi“ gadgeti, recimo lepljivimi rokavicami), po malem kot rekla–ma za reboot serije o Jasonu Bournu (Je–remy Renner, ki se priključi Huntovi ekipi, bo novi Jason Bourne!), po malem kot reklama za serijo Somrak (ko si Tom Cruise natakne tisto goth kapuco, kar kliče po družbi Edwarda in Belle), po malem pa kot reklama za vrtoglavo dubajsko stolpnico Burj Khalifa, na kateri se zgodijo vse tiste reči, ki „nemogoče“ prelevijo v „neverjetno“. V četrti Misiji je toliko animacije, da niso komplicirali, ampak so režijo prepustili kar Bradu Birdu, režiserju animiranih filmov (Neverjetni, Ratatouille), obenem pa so bin Ladnovim mučenikom pokazali lepo, visoko, izzivalno stolpnico, v katero se lahko atraktivno zaletijo.