Ihta / Maja Novak: Petarde, džinglbelz in lepe duše
Ali: Veseli december skozi mačje oči
Čisto malo je manjkalo, pa bi mračni, tesnobni, neskončni veseli december šel neopažen mimo mene, potem pa sem zadnjič stopala skozi železniški podhod (tam, kjer petarda lepše poči) in na asfaltu zagledala celo preprogo tistih rožnatih ovojev za petarde, ki so videti kot crknjene pijavke, in pri srcu me je stisnilo ob misli, kaj vse bo slaboumnega še sledilo v teh dneh.
Vsak veseli december se zbegano vprašam: ali sem pod kožo mačka ali pa ljudje okrog mene v resnici niso ljudje, temveč nekakšni dvonožni rosomahi, pri čemer je pravi rosomah manj brezobziren, bolj inteligenten in zmore več empatije? Vsak veseli december število samomorov, ki že sicer s pristno slovensko morbidnostjo vestno prispevajo k tako zaželeni prepoznavnosti Slovenije v svetu, narase.